Prispevek je bi objavljen 6.7.2019 v Sobotni prilogi časopisa Delo Članek se konča z mislijo: »Svinja bere želod, pa ne ve, od kod pada«.
0 Comments
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico – (skrajšano »Spoštujmo Bled«) poziva vse pristojne institucije, posamezne strokovnjake, kot tudi vso slovensko javnost, ki ji je mar usoda Blejskega jezera, da se nemudoma pričnejo vse aktivnosti v zvezi z »zdravljenjem« jezera, odpravo virov njegovega onesnaževanja, kot tudi sprejem takih normativnih ukrepov, ki bodo vplivno območje jezera učinkovito zaščitili, kot tudi omogočili pregon in kaznovanje kršiteljev. Za nadaljevanje kliknite file.
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano »Spoštujmo Bled«) ne podpira izgradnjo južne razbremenilne ceste
Zastoji, ki nastajajo od izhodu za Bled nastajajo predvsem zato, ker gre celoten promet v smeri Bohinja, Bleda, Pokljuke preko enega odcepa avtoceste in preko enega mostu. Prometni zastoji nastanejo takrat, ko je povpraševanje po prostoru in pretoku večje od dejanske zmogljivosti, to je predvsem v času poletne turistične sezone in ob sončnih vikendih ali ob prireditvah, ki se jih udeleži veliko ljudi. Največjo krivdo pa poleg splošnega trenda povečanja avtomobilskega prometa (ob tem naj dodatno omenimo še močno povečano število tovornjakov, ki odvažajo posekan les iz Pokljuke in Jelovice, ki ga je napadel lubadar – ta promet bi se lahko bistveno zmanjšal, če bi les transportirali z železnico, kar je ustreznim organom že predlagalo naše društvo) vsekakor nosi napačna politika razvoja blejskega in okoliškega turizma, ki se je iz kvalitetnega počitniškega spremenil v cenen, izletniški (da posebej ne izpostavljamo dnevnih kopalcev v poletni sezoni, ki se praviloma zastonj kopljejo vse vprek po celotni obali jezera) in množičen, prekomeren turizem. Tak turizem pa ne obremenjuje kraj zgolj s povečanjem prometa z osebnimi avtomobili temveč se poveča tudi transportni promet, saj dnevna menjava gostov za seboj potegne tudi večjo dostavo (npr. nekateri hoteli imajo na nad več deset dostav z kamioni in kombiji, saj večino hrane, kot tudi pranje perila dobavijo ali izvajajo izven občine), kot tudi večjo porabo energije itd. Taka oblika turizma ekološko najbolj obremenjuje kraj, kar pa si Bled kot naravni bister ne zasluži, stanje narave, predvsem jezera pa opozarja, da tudi več ne prenese. Društvo se zaveda, da mora Bled sprejeti tudi enodnevne turiste, zato pa mora to ustrezno regulirati ter dostopnost do krajevnih naravnih znamenitosti omejiti za osebni pomet (občini smo predlagali izgradnjo centralnega parkirišča ob blejskem mostu ali ob krožišču ob avtocesti v Lescah in prevoz na Bled z električnim javnim prevozom ipd.) Povečane avtomobilskega prometa, tudi tranzitnega, je rezultat napačne turistične politike, kot tudi neupoštevanje politike EU glede prometa in ekologije (vse več individualnih obiskov Bleda z osebnimi avtomobili, slabe povezave, počasen javen promet, nepovezan urnik avtobusi-vlaki ipd.). Zaradi nerazumne politike razvoja prometa so na Bledu vse glasnejše zahteve po konkretnih spremembah prometne politike, ki naj bolj sledi pozitivnim vzorom v drugih evropskih državah. Prometno načrtovanje, ki vključuje razvite sisteme javnega potniškega prometa ter intermodalnost tako v potniškem kot tudi v tovornem prometu, je veliko učinkovitejše na področju odpravljanja prometnih zastojev, kot tudi zmanjševanja številnih negativnih okoljskih učinkov prometa. Pri načrtovanju prometa mora tudi na Bledu imeti prednost javni prevoz ter pešci, invalidski vozički, kolesarji, šele potem avtomobili. Avtomobilski promet se žal na nekaterih območjih množičnega turizma razmahnili do tolikšne mere, da je postal škodljiv tudi za samo turistično dejavnost. Na Bledu tega zavedanja žal ni, verjetno tudi zaradi velike dobičkonosnosti parkirišč, ki jo le-ti prinašajo lastnikom. Velika pokrajinska občutljivost Bleda z okolico, njegove naravnogeografske značilnosti in svetovne posebnosti zahtevajo še mnogo bolj premišljeno umeščanje novih prometnih poti v prostor, kot v drugih krajih Slovenije. Pri načrtovalcih prometne ureditve Bleda z okolico (v tem kontekstu izpostavljamo le severno in južno razbremenilno cesto) ni zaznati pravega vrednotenja vseh okoljskih učinkov, niti tega, da bi načrtovan razvoj upošteval osnovne ekosistemske mehanizme ravnovesja (omenimo naj le pozidavo ob severni obvoznici in načrtovano pozidavo ob južni). Društvo na podlagi sodelovanja v teh postopkih prostorskega načrtovanja , ignoriranju pripomb in preozkemu odločanju o tako pomembnih in daljnosežnih zadevah meni, da je umestitev takih cest v ta enkraten prostor, škodljiva in slabo proučena, ker ne sledi temeljnemu cilju, to je, kakovostna in vitalna pokrajina, ki bo funkcionalno, ekološko in oblikovno uravnotežena. Celoten prometni sistem je treba načrtovati, preurejati in graditi sistematično ter z usklajeno prostorsko politiko, ki upošteva tako geografske, krajinske kot tudi kulturne in druge družbenoekonomske pogoje. Te pa na Bledu žal ni že vrsto let, saj se zadeve načrtujejo in gradijo stihijsko in parcialno. Glede na naravne danosti je razumljivo, da mora Bled še naprej razvijati turistično dejavnost, a se mora pri tem bolj zavedati tudi negativnih učinkov, ki jih ta dejavnost vnaša na Bled, v ekološko zelo občutljiv prostor. Vplivi prometa, še posebej tistega, ki ga v prostor vnaša masovni turizem so raznovrstni, od različnih emisij, hrupa, onesnaževanja voda, zmanjšanja pestrosti naravnih habitatov, izgube naravne pestrosti, nepovratna izguba rodovitnih zemljišč, in še bi lahko naštevali. Koncept sonaravnega razvoja turizma in prometa mora temeljiti na zahtevi po vzdrževanju eksosistemske stabilnosti in dinamičnega ravnovesja. Bled mora zato slediti ciljem sonaravnega razvoja turizma, ki temelji na naravnih vrednotah in neagresivnem poseganju v naravo ob hkratnem zagotavljanju dohodka predvsem domačemu prebivalstvo, ob tem pa mora poudarjati svojo naravno in kulturno identiteto. Ker je Bled postal slovenska, kot tudi evropska ikona eko turizma, društvo pričakuje, da bo v bodoče z ekonomskega vidika nujna večja državna in občinska podpora sonaravnim oblikam prometa, zlasti modernizaciji železniškega prometa, javnemu prometu in kolesarjenju. Ne bi smelo zveneti futuristično, da bi npr. do Bleda in Bohinja vozil iz letališča najbolj modern vlak, ki bi zadovoljeval najbolj zahtevne ekološke standarde. Naj podkrepimo naše razmišljanje z odzivom bralca, ki je južno razbremenilno cesto komentiral 04.07.2019 na spletu: »Kul. Zdaj se bomo vsi lahko vozili v Bohinj z avti. Kako čudovito ane?! Zrihtite vlak, naj turisti avto pustimo v Lescah in ne bo nobene gneče!« Naj navedemo nekaj konkretnih razlogov zakaj Društvo »Spoštujmo Bled« ne podpira izgradnjo južne razbremenilne ceste:
Predsednik društva Spoštujmo Bled: Srečko Kunčič Prispevki na dogodku 17.10.2019 v Festivalni dvorani na Bledu UGOTOVITVE IN PREDLOGI DRUŠTVA »SPOŠTUJMO BLED«
JANEZ LAJOVIC - POSVETOVANJE O BLEDU
PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE BLEJSKEGA TURIZMA Vabilo Namen srečanja je usmeriti pogled v letošnji blejski turistični vihar. Poletni masovni turizem na Bledu je tržno uspešen, hkrati pa slabi in kvari kvaliteto našega bivanja. Naš namen je dobronamerno predstaviti slabosti blejskega turizma. Razpravljali bomo o tem, kaj nam prinaša prekomeren turizem. Društvo je mnenja, da kraj zasluži več spoštovanja. Turizem DA, vendar s Spoštovanjem! Od občinskih turističnih strokovnjakov pričakujemo, da bodo: - sestavili skupino strokovnjakov, ki bo odgovorno skrbela za dobro stanje jezera - vzpodbujali stroko k upoštevanju sprejete Strategije trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018-2025 - regulirali masovne prihode nizkocenovnega turizma in ga v bodočnosti popolnoma omejili - spoštovali trajnostni sonaravni razvoj kraja Vašo prisotnost na razgovoru bomo razumeli kot podporo našim prizadevanjem za zaščito jezera, naravnih in kulturnih vrednot ter domačinov. Vabljeni! VABILO
Vljudno vas vabim na redni občni zbor Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano »Spoštujmo Bled«), ki bo v četrtek, 3. oktobra 2019 ob 19. uri v prostorih festivalne dvorane Bled, Cesta svobode 11, prvo nadstropje. Dnevni red:
Člane društva in povabljene goste prosim, da se občnega zbora udeležite v čim večjem številu. Na zboru bomo pobrali tudi članarino za naslednje leto. Predsednik društva »Spoštujmo Bled«: Srečko Kunčič Dokumentiranje negativnih posledic masovnega turizma na Bledu – posredovanje vaših fotografij in predlogov do konca septembra 2019
Društvo »Spoštujmo Bled« pripravlja organizacijo »okrogle mize«o turizmu na Bledu, predvsem z namenom, da opozori širšo javnost in ustrezne institucije, zadolžene za varstvo naravne in kulturne dediščine o negativnih posledicah t.i. masovnega turizma, ki smo ga deležni domačini, lokalna narava, predvsem jezero in pomanjkljiva skrb za kulturne spomenike. Opozoriti želimo predvsem na razkorak med načrtovanimi cilji (zelena destinacija pristnih doživetij), ki jih je glede turistične ponudbe sprejela občina Bled in turistične organizacije in dejanskim stanjem, ki smo mu priča predvsem v času poletne sezone. Naj navedemo le nekaj od tega: prometni zamaški, kaotičen prometni režim, ki obremenjuje jezersko skledo, hrup, huligansko obnašanje mlajših turistov, ki na javnih mestih in parkih pijančujejo in rjovijo do jutranjih ur, kopanje skoraj ob celotni obali jezera, nudenje »fast food« hrane na vsakem koraku, tudi na promenadi, odpiranje trgovin v neposredni bližini jezera, ki ponujajo predvsem hrano, pakirano v plastiki in sendviče ipd. Z namenom, da čim bolj objektivno in dokumentiramo vse negativnosti, ki jih na kraj in domačine prinaša masovni turizem, vas naprošamo, da nam do konca meseca septembra 2019 posredujete čim več fotografij ali filmov, ki dokumentirajo ta stanja v kraju in okolici. Slike nam lahko posredujte na naš mail drustvo@spostujmo-bled.si, oziroma nam jih osebno dostavite na ključku v gostinski lokal Apropos, v trgovski center na Ljubljanski cesti. V primeru, če želite, da se navede avtor fotografije nas na to posebej obvestite. Dobrodošla so tudi vaša pisna mnenja o posledicah masovnega turizem oziroma o predlogih, kaj je potrebno sprejeti, da bi te posledice v bodoče preprečili ali vsaj omilili. Z lepimi pozdravi Srečko Kunčič, predsednik društva Spoštujmo Bled kuncic.srecko@gmail.com Bled, 8.9.2019 |
|