Avtorica: Maja Vrtačnik
75. člen (pomožni kmetijsko-gozdarski objekti) OPN občine Bled
(5) Kozolci:
a) Enojni stegnjeni kozolec: stebri so leseni (imajo v zemljo vkopane lesene ali kamnite babe) ali betonski, stebri so med seboj povezani z latami in zaradi vetra podprti s stranskimi stebri. Stebri kozolca so med seboj oddaljeni 4,00 m - 5,00 m (širina posameznega okna). Višina kozolca je 4,00 - 5,00 m;
b) Enojni stegnjeni kozolec na plašč: je oblika kozolca, kjer je k enojnemu stegnjenemu kozolcu prislonjen plašč, ki je podaljšana strešina z enim ali dvema oknoma in stoji največkrat na začetku ali koncu kozolca. Razmik med oknoma kozolca in plašča je običajno širina dveh vozov. Plašč je vezan na enojni kozolec, spodnji del stoji na polovico nižjih stebrih, stebri so povezani z latami. V prostoru večje enokapne strehe, je običajno oder za spravilo sena, orodja ali vozov;
c) Kozolec na psa ali kozla: je vmesna oblika med enojnim stegnjenim kozolcem in vezanim toplarjem, s trdnejšo konstrukcijo, kot pri tipih enojnega kozolca;
d) Kozolec toplar: gre za dva vzporedna enojna kozolca, ki sta pokrita s skupno streho. Upoštevati je treba oblikovanje obstoječih toplarjev, ki so tradicionalno značilni za območje občine;
e) Postavitev kozolca toplar je dopustna samo na območjih, kjer je ta oblika dvojnega kozolca tradicionalno prisotna, in sicer kot nadomestitev poprej odstranjenega kozolca toplar, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
f) Kritina pri vseh kozolcih je siva: cementna ali lesena.
(6) Oblikovanje vseh objektov in ureditev mora slediti lokalno značilni tipologiji gradnje tako v velikostnih razmerjih, namembnosti, materialih in detajlih.
Pri tem se upošteva izhodišča strokovne literature: - Juvanec, B. (2009): Arhitektura Slovenije, 1, Vernakularna arhitektura, alpski del; (Ljubljana: i2: Fakulteta za arhitekturo), - Fister, P. (1993): Glosar arhitekturne tipologije (Prostor. Arhitekturna identiteta. Poselitev. 1.), Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana, - Fister, P. (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Prostor. Arhitekturna identiteta. Poselitev. 2.), Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana. V skladu z navedeno literaturo je potrebno pri oblikovanju objektov upoštevati tipologijo in oblikovanje značilno za arhitekturno regijo: Gorenjska in arhitekturno krajino: Radovljica.
(5) Kozolci:
a) Enojni stegnjeni kozolec: stebri so leseni (imajo v zemljo vkopane lesene ali kamnite babe) ali betonski, stebri so med seboj povezani z latami in zaradi vetra podprti s stranskimi stebri. Stebri kozolca so med seboj oddaljeni 4,00 m - 5,00 m (širina posameznega okna). Višina kozolca je 4,00 - 5,00 m;
b) Enojni stegnjeni kozolec na plašč: je oblika kozolca, kjer je k enojnemu stegnjenemu kozolcu prislonjen plašč, ki je podaljšana strešina z enim ali dvema oknoma in stoji največkrat na začetku ali koncu kozolca. Razmik med oknoma kozolca in plašča je običajno širina dveh vozov. Plašč je vezan na enojni kozolec, spodnji del stoji na polovico nižjih stebrih, stebri so povezani z latami. V prostoru večje enokapne strehe, je običajno oder za spravilo sena, orodja ali vozov;
c) Kozolec na psa ali kozla: je vmesna oblika med enojnim stegnjenim kozolcem in vezanim toplarjem, s trdnejšo konstrukcijo, kot pri tipih enojnega kozolca;
d) Kozolec toplar: gre za dva vzporedna enojna kozolca, ki sta pokrita s skupno streho. Upoštevati je treba oblikovanje obstoječih toplarjev, ki so tradicionalno značilni za območje občine;
e) Postavitev kozolca toplar je dopustna samo na območjih, kjer je ta oblika dvojnega kozolca tradicionalno prisotna, in sicer kot nadomestitev poprej odstranjenega kozolca toplar, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
f) Kritina pri vseh kozolcih je siva: cementna ali lesena.
(6) Oblikovanje vseh objektov in ureditev mora slediti lokalno značilni tipologiji gradnje tako v velikostnih razmerjih, namembnosti, materialih in detajlih.
Pri tem se upošteva izhodišča strokovne literature: - Juvanec, B. (2009): Arhitektura Slovenije, 1, Vernakularna arhitektura, alpski del; (Ljubljana: i2: Fakulteta za arhitekturo), - Fister, P. (1993): Glosar arhitekturne tipologije (Prostor. Arhitekturna identiteta. Poselitev. 1.), Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana, - Fister, P. (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Prostor. Arhitekturna identiteta. Poselitev. 2.), Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana. V skladu z navedeno literaturo je potrebno pri oblikovanju objektov upoštevati tipologijo in oblikovanje značilno za arhitekturno regijo: Gorenjska in arhitekturno krajino: Radovljica.
