Z namenom, da se zaustavi in prepreči nadaljnja degradacija območja Bleda, izboljša stanje Blejskega jezera in izboljša kakovost življenja lokalnega prebivalstva, pri čemer bomo osredotočeni na rabo prostora in posege v prostor, ohranjanje kulturne dediščine (KD) in naravnih vrednot ter na sonaraven razvoj turizma na Bledu, kot tudi na zadovoljevanje ostalih skupnih potreb in interesov, v skladu z 9. in 18. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg) so člani Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano »Spoštujmo Bled«), na občnem zboru dne 30. 8. 2018 sprejeli naslednji
STATUT
Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano Društvo »Spoštujmo Bled«).
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ime društva je: Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico, skrajšano Društvo »Spoštujmo Bled« (v nadaljnjem tekstu društvo).
Sedež društva: Bled, Grajska cesta 3a.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
3. člen
Društvo deluje na območju občine Bled in zgornje Gorenjske ter sodeluje s sorodnimi društvi v Sloveniji, EU in tujini.
4. člen
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico ima okrogel pečat s premerom 3 cm in z napisom na obodu Društvo »Spoštujmo Bled« v sredini pa stilizirano oko oziroma obliko jezera in otoka.
5. člen
Cilji društva so:
6. člen
Društvo uresničuje svoje cilje z naslednjimi nalogami:
7. člen
Pri svojem delovanju se društvo prostovoljno povezuje z najrazličnejšimi organizacijami na območju občine Bled in širše, kot tudi s tujimi organizacijami s sorodnimi nameni, če njihova dejavnost ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije.
8. člen
Delovanje društva temelji na načelih nepridobitnosti, prostovoljstva in skrbnosti za javno dobro. Za javnost dela v društvu je odgovoren predsednik, za operativne zadeve s tega področja pa član izvršnega odbora (v nadaljevanju; IO), zadolžen za finančne in administrativne zadeve. Javni značaj delovanja se izkazuje z rednim seznanjanjem širše družbe s finančnim stanjem društva, akcijami in drugimi opravljenimi nalogami, z zapisniki sej organov društva in sodelovanjem drugih organizacij in posameznikov na sejah organov društva. Širša javnost je z delovanjem društva seznanjena tudi preko sredstev obveščanja.
II. ČLANSTVO
9. člen
Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki izrazi željo postati član društva in v ta namen da pisno pristopno izjavo, ki sprejme ta statut, se po njem ravna in redno plačuje članarino. Članstvo v društvu je prostovoljno.
10. člen
Člani društva so:
11. člen
Pravice članov društva so:
12. člen
Dolžnosti članov društva so:
13. člen
Dejavnost društva je neprofitna, dohodek pa mora biti namenjen za izvajanje dejavnosti in nalog društva. Aktivnosti posameznih članov društva praviloma niso plačane, vendar se posameznikom lahko določi nagrada, če gre za kontinuirano delo večjega obsega. O taki nagradi in njeni višini odloča IO. Posameznikom se v zvezi z izvajanjem dejavnosti zveze povrnejo materialni stroški v okviru razpoložljivih finančnih zmožnosti društva. Prosta likvidna sredstva društva se lahko tudi naložijo z namenom ohranjanja ali povečanja njihove vrednosti.
14. člen
Članstvo v društvu preneha:
III. ORGANIZACIJA DRUŠTVA
15. člen
Organi društva so:
16. člen
OBČNI ZBOR
Občni zbor je najvišji organ društva in se sklicuje najmanj enkrat na leto. Občni zbor je redni ali izredni.
Redni občni zbor se skliče enkrat letno, volilna seja občnega zbora pa na vsaki dve leti. Izredna seja občnega zbora se skliče po potrebi in sicer na podlagi sklepa IO, na pisno zahtevo nadzornega odbora ali na pisno in obrazloženo zahtevo (vsaj 1/3 članov društva).
Izredna seja občnega zbora sklepa samo o stvareh, za katere je sklicana. IO je dolžan sklicati izredno sejo občnega zbora najkasneje v roku enega meseca od dneva, ko je prejel pisno zahtevo. Če tega v roku ne stori, jo lahko takoj skliče predlagatelj iz prvega odstavka tega člena.
Sklic seje občnega zbora, redne ali izredne, mora biti objavljen z dnevnim redom, vabilo pa mora biti članom poslano vsaj 8 dni pred zasedanjem.
17. člen
Občni zbor odloča o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Dnevni red pripravi IO, na sami seji pa se ta lahko dopolni ali spremeni, o čemer odloča večina prisotnih članov.
18. člen
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali pravil društva je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da je prisotna na občnem zboru najmanj polovica članov. Način glasovanja določi občni zbor.
19. člen
Občnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki želijo biti neposredno ali posredno povezani ali seznanjeni z delom društva. Seji lahko prisostvujejo tudi predstavniki drugih podobnih organizacij, sponzorjev, državnih organov, združenj in sredstev javnega obveščanja. Imenovani imajo na občnem zboru pravico sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja in glasovanja.
20. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Po 30 minutah lahko občni zbor veljavno sklepa, če je prisotna tretjina članov. Po 60 minutah je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.
Če tem pogojem ni zadoščeno, po eni uri čakanja predsednik društva preloži sejo občnega zbora. Ponovna seja občnega zbora mora biti izvedena v 15 dneh.
21. člen
Organi občnega zbora društva so:
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, po potrebi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.
22. člen
Občni zbor:
23. člen
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik in overitelja zapisnika.
24. člen
IZVRŠNI ODBOR (IO)
V času med dvema sejama občnega zbora društva vodi delo društva. IO je izvršilni organ občnega zbora in je zadolžen za opravljanje organizacijskih, upravnih, administrativnih in strokovno-tehničnih zadev, ki mu jih naloži občni zbor ali pristojen organ. Za svoje delo IO odgovarja občnemu zboru.
25. člen
IO sestavlja 9 članov, in sicer:
26. člen
Predsednika in člane IO izvoli občni zbor društva z večino glasov prisotnih članov. Mandatna doba predsednika in članov IO je dve leti. IO se konstituira na svoji prvi seji, najkasneje v roku 10 dni po seji občnega zbora. V primeru izpraznjenih mest lahko IO v svojo sestavo kooptira nove člane do naslednje seje občnega zbora.
27. člen
IO vodi delo društva po programu, sprejetem na občnem zboru, poleg tega pa opravlja še naslednje naloge:
IO se praviloma sestaja enkrat mesečno, oz. po potrebi, obvezno pa enkrat na tri mesece.
Seje sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Članom se z vabili pošilja predlog dnevnega reda in gradiva. Sklicatelj na sejo lahko vabi tudi predstavnike organizacij, ki so zainteresirani za obravnavani dnevni red.
29. člen
IO lahko sprejema sklepe, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih. Sklepi so obvezni za vse člane društva.
Sestankom IO lahko prisostvuje vsak član društva, vendar nima pravice glasovanja.
30. člen
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor šteje 3 člane. Izvoli jih občni zbor za dobo dveh let. Konstituira se najkasneje v 10 dneh po občnem zboru. Izmed svojih članov izvoli predsednika in določi smernice za svoje delo.
31. člen
Nadzorni odbor spremlja delo IO in njegovih komisij ter nadzira finančno poslovanje. Odgovoren je občnemu zboru društva, kateremu poroča o svojem delu. Delo nadzorni odbor opravlja tako, da njegovi člani po potrebi sodelujejo na sejah organov društva. Nadzorni odbor sprejema sklepe na sejah. Seja je sklepčna, če sta navzoča dva člana.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti v istem obdobju člani drugih organov društva. Na sejah organov društva nimajo pravice glasovanja, lahko pa dajejo pobude in opozarjajo na nepravilnosti.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
32. člen
Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani, ki jih za dobo dveh let imenuje občni zbor društva.
Konstituira se najkasneje v 10 dneh po izvolitvi. Disciplinska komisija vodi disciplinski
postopek in izreka kazni.
Komisija je sklepčna, če sta navzoča dva člana. Sklepe sprejema, če zanj glasujeta vsaj dva
člana. Za svoje delo je odgovorna občnemu zboru.
IV. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
33. člen
Disciplinski postopek se začne na pisno pobudo kateregakoli člana ali organa društva.
Disciplinski postopek je javen, članu, ki je v disciplinskem postopku, pa mora biti omogočen zagovor.
Odločitev v disciplinskem postopku se lahko izreče samo na podlagi ustne obravnave, o kateri je treba voditi zapisnik. Na disciplinsko obravnavo morata biti vabljena tudi član, ki je v disciplinskem postopku, in pobudnik.
Vabilo na disciplinsko obravnavo mora biti članu v postopku in pobudniku vročeno najkasneje osem dni pred obravnavo.
34. člen
Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujša kršitev statuta, pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.
Disciplinska komisija lahko izreče članom naslednje ukrepe:
Pritožbo na ukrep disciplinske komisije mora član društva pisno posredovati v roku desetih dni od prejema ukrepa na naslov društva. O pritožbah proti ukrepom disciplinske komisije odloča na svojem prvem naslednjem sklicu občni zbor društva kot drugostopenjski organ.
V. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA
35. člen
Dohodki društva so:
Društvo gospodari z vsemi finančnimi sredstvi in premoženjem. Premoženje predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem društva upravlja IO, premoženje se lahko nakupi ali odtuji tretjim osebam le na podlagi predloga izvršnega odbora in sklepa občnega odbora.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v okviru programa društva in v skladu z letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme občni zbor.
37. člen
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu z računskimi standardi za društva. Finančno poslovanje se vrši preko žiro računa pooblaščene organizacije.
Vsaka listina, na podlagi katere se opravi kakšno izplačilo z računa društva, mora biti likvidirana s strani pooblaščenega podpisnika.
Podpisniki iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni tudi za podpisovanje nalogov za izplačilo pri organizaciji, ki opravlja plačilni promet. Tudi tu velja, da se plačilni promet lahko opravi, če ustrezni nalog podpiše katerikoli izmed podpisnikov.
38. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščeni član IO.
39. člen
Blagajnik vodi finančno poslovanje društva po pravilniku o materialno finančnem poslovanju. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v b1agajniški knjigi. Blagajnik tekoče poroča o blagajniškem poslovanju IO. Delo blagajnika je javno. Član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Blagajnik mora vsako leto pripraviti zaključni račun in ga predložiti v obravnavo IO. Zaključni račun sprejema občni zbor, podpišeta ga predsednik in blagajnik društva.
VI. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE
40. člen
Zaslužnim, aktivnim in častnim članom društva se za njihove izjemne prispevke podeljujejo pohvale, priznanja in nagrade. Podeljujejo se na predlog IO na občnem zboru. Za oblikovanje pravil za podelitev pohval, priznanj in nagrad je zadolžen IO.
VII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA
41. člen
Društvo preneha delovati s sklepom občnega zbora društva. Za pravnomočnost tega sklepa je potrebno, da je na občnem zboru prisotnih najmanj 3/4 članov.
Društvo preneha delovati :
42. člen
Če društvo preneha obstajati, preide njegovo premoženje v last društva z imenom:
Društvo za varstvo okolja Bled, Mlinska cesta 3, Bled.
Če to društvo takrat ne obstaja, se premoženje prenese na lokalno skupnost.
43. člen
O prenehanju delovanja društva mora predsednik obvestiti pristojni upravni organ v roku 30 dni, zaradi izbrisa iz registra društev.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
V skladu s tem statutom ima društvo naslednje splošne akte:
Predloge pravilnikov in drugih aktov pripravi IO, sprejme pa jih občni zbor.
45. člen
Vse spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov se spreminjajo na enak način in po enakem postopku kot temeljni akt.
46. člen
Ta statut je bil v prečiščenem besedilu sprejet na občnem zboru društva dne 30. 8. 2018 in začne veljati takoj, uporablja pa se z dnem, ko ga potrdi upravni organ, pristojen za upravne notranje zadeve.
Tajnica:
Maja Vrtačnik
Predsednik:
Srečko Kunčič
STATUT
Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano Društvo »Spoštujmo Bled«).
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ime društva je: Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico, skrajšano Društvo »Spoštujmo Bled« (v nadaljnjem tekstu društvo).
Sedež društva: Bled, Grajska cesta 3a.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
3. člen
Društvo deluje na območju občine Bled in zgornje Gorenjske ter sodeluje s sorodnimi društvi v Sloveniji, EU in tujini.
4. člen
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico ima okrogel pečat s premerom 3 cm in z napisom na obodu Društvo »Spoštujmo Bled« v sredini pa stilizirano oko oziroma obliko jezera in otoka.
5. člen
Cilji društva so:
- prizadevati se za čim večji vpliv javnosti v procesih odločanja pri posegih v prostor ter prispevati s svojim znanjem, neodvisnostjo in strokovnostjo, da se pri načrtovanih rešitvah maksimalno upošteva načela varstva okolja in narave ter trajnostnega razvoja na vseh ravneh političnega odločanja in delovanja, da se Bled z okolico čim bolj omeji pred pretirano pozidavo ter da se sprejmejo najvišji standardi zaščite naravnih in kulturnih vrednot, varovanje voda, zraka, gozdnih in travnatih površin,
- ohraniti Bled z okolico z ekološkega, socialnega in ekonomskega pogleda za bodoče generacije na tak način, da lokalna in državna politika, kot tudi izvedba ukrepov v praksi, zagotavljata čim bolj sonaravno bivanje krajanov v tem okolju, pri tem pa je primarno potrebno zagotoviti varovanje virov, naravnih vrednot, dediščine in biodiverzitete, vključno z varovanjem krajinske lepote,
- zagotoviti izboljšanje stanja jezerske vode, njegovih pritokov, pitne vode, ureditev obrežja ter zavarovanje mokrišč, kot tudi kvalitete Save Bohinjke, Save Dolinke in Radovne ter preprečitev zajezitve rek v zgornjem toku,
- prizadevati se za čim bolj učinkovito zaščito domačinov in njihove pravice do kvalitetnega življenja, še posebej v času turistične sezone,
- ozavestiti lokalne prebivalce in obiskovalce, subjekte in institucije, ki odločajo o usodi Bleda, o pomenu ohranjanja in spoštljivega odnosa do kulturne dediščine in naravnih vrednot Bleda in okolice,
- prizadevati se, da se na lokalni ravni sprejmejo predpisi o stalnem nadzoru onesnaževanja (voda, zraka, hrupa ipd.) ter da se maksimalno omeji onesnaževanje, ki ga povzroča promet, turizem, industrija in kmetijstvo,
- prizadevati se za zaščito javnih dobrin v korist krajanov Bleda ter preprečitev privatizacije teh dobrin (kot npr. Velika Zaka) in da se javne površine uporabljajo le za namene za katere so predvidene,
- prizadevati se za postopni umik prometa in parkirišč iz jezerske kotline, kot tudi da se ne pozida zemlja znotraj južne in severne obvoznice,
- prizadevati se za zmanjšanje negativnih učinkov turizma (predvsem v času poletne sezone in masovnega turizma) na naravno okolje, kot tudi na kvaliteto bivanja domačinov, skrb za odpravljanje posledic pretiranega obremenjevanja okolja, prizadevati se za ponovno vzpostavljanje naravnega ravnovesja in opuščanje oz. nadomeščanje uporabe nevarnih snovi v tem prostoru,
- da bo društvo kot enakopraven - akter lahko sodelovalo v procesih odločanja, ki zadevajo skupne potrebe in interese, tako pri poseganju, kot tudi rabi prostora in pri načrtovanju razvoja turizma,
- da se bo trajnostni razvoj Bleda odvijal in načrtoval na način, da bomo prihodnjim generacijam zapustili, kar smo prejeli od svojih prednikov in predhodnikov v tem enkratnem prostoru oz. da bomo poskusili odpraviti napačne posege,
- da bodo investitorji v tem prostoru upoštevali omejitve, ki izhajajo iz varstvenih režimov KD in naravnih vrednot in ne da se le-te prilagajajo potrebam in željam investitorjev,
- prizadevati se, da občina v enakopravnem / demokratičnem odnosu upošteva pripombe in mnenja v zadevah prostorskega načrtovanja že v fazi priprave idejnih načrtov,
- prizadevati se, da se skladno s strategijo prostorskega razvoja Bleda (OPN Občine Bled) ohranja in varuje »podobo Bleda«, ki je tudi na nacionalni ravni prepoznana kot »prostor krajinske kakovosti« s prostorskimi značilnostmi, s poudarkom na sadovnjakih, ki obdajajo stara vaška jedra, območju vil in starejših hotelov, zelenih površinah na jezerski obali in gozdovih na osamelcih okoli jezera ter parkovnih površinah ob jezerski obali,
- prizadevati se za preprečitev nadaljnjih poseganj v skalne osamelce znotraj jezerske sklede (Bledec, Straža, Grad, Osojnica, Ribenska gora ipd.) in v območja ledeniških moren,
- prizadevati se za omejitev vnosa organskih in anorganskih snovi v jezero v največjem možnem obsegu,
- prizadevati se za omejevanje hranjenja krapov in drugih rib,
- prizadevati se, da Blejsko jezero prejme poseben status,
- prizadevati se, da blejski kot s svojimi naravnimi danostmi pridobi status krajinskega parka,
- prizadevati se, da se ohranijo mokrišča,
- prizadevati se za zmanjšanje in omejitev raznovrstne obremenitve okolja, ki pomembno vplivajo na kakovost bivalnega okolja lokalnega prebivalstva: zrak, smrad (promet, vonjave iz kuhinj hotelov in gostinskih lokalov, gnojenje travnikov, kurjenje z neustreznimi kurivi ipd.), hrup (glasbene prireditve na odprtem prostoru, promet, zvonjenje cerkvenih zvonov, hladilne naprave, puhalniki ipd.), onesnaževanje naravnega okolja s pretiranim in nepravilnim osvetljevanjem,
- prizadevati se za zaprtje odlagališča za žlindro (med Ribnim in Selom) in preprečitev novih odlagališč za (industrijske) odpadke na območju občine Bled,
- prizadevati se za prepoved izvajanja ognjemetov,
- prizadevati se za omejitev števila hostelov in zmanjšanje nastanitvenih kapacitet nižje ravni in za višjo kvaliteto nastanitvenih objektov,
- prizadevati se za status društva, ki deluje v javnem interesu,
- prizadevati se, da je društvo kot predstavnik civilne iniciative udeleženo v procesih odločanja zavoda Turizem Bled, ki upravlja s turistično dejavnostjo našega kraja,
- prizadevati se za čim boljše sodelovanje z javnim zavodom Triglavski narodni park,
- prizadevati se za dobro sodelovanje z občino v procesih odločanja,
- prizadevati se za uveljavljanje družbene odgovornosti vseh organizacij, institucij in gospodarskih subjektov do narave, prostora in ljudi, ki delujejo v tem enkratnem in posebnem prostoru,
- prizadevati se, da bo občinsko glasilo Blejske novice prikazovalo objektivno stanje v občini glede varovanje naravne in kulturne dediščine in da bo društvo redno objavljalo svoje novice in prispevke v tem glasilu,
- prizadevati se za čim večjo transparentnost poslovanja občine in zavodov.
6. člen
Društvo uresničuje svoje cilje z naslednjimi nalogami:
- promoviranje sonaravnega razvoja Bleda in okolice ter razvoj takega turizma, ki bo čim manj vplival na naravo in predvsem na kvaliteto jezerske vode ter bivalno okolje domačinov,
- informiranje in ozaveščanje ljudi,
- spodbujanje ljudem in naravi prijazne javne in poslovne politike,
- spodbujanje družbene odgovornosti vseh akterjev, še posebej na področju turistične dejavnosti,
- pobuda občini, da se uvede neodvisen in stalen monitoring kvalitete jezerske vode in - dotokov, kvalitete zraka, jakosti hrupa v nočnem času ter smradu, ki se širi z gostinskih lokalov in kurišč,
- pobuda občini, da se prioritetno in čim prej zaščiti jezero in pojezerje (z ukrepi, ki se nanašajo na preusmeritev avtomobilskega prometa, parkirišč, posodobitev natege, preprečitev gnojenja in uporabe soljenja cestišč v jezerski kotlini, preprečitev kopanja izven urejenih kopališč, ureditev kanalizacije in redno vzdrževanje cestnih jaškov, kar bi preprečilo zlivanje škodljivih kemičnih snovi, ki se nabirajo na cestišču ob večjih nalivih, v jezero),
- pobuda občini, da se prepreči izvajanje OPPN - ožje središče Bleda, dokler ne bo izvedena ocena zakonitosti postopka njegove priprave,
- sodelovanje v okviru svojih ciljev s podjetji, ki delujejo na Bledu in v okolici,
- z meddruštvenimi akcijami skrbi za sodelovanje in dobre odnose z drugimi društvi in sorodnimi organizacijami v kraju,
- sodeluje s podobnimi objezerskimi turističnimi kraji v EU, kjer bi skupaj iskali najboljše rešitve za ohranjanje enkratne naravne in kulturne dediščine ter izmenjevali dobre prakse,
- vladnim in nevladnim institucijam s področja varstva narave in turizma ter lokalni skupnosti posreduje interese in stališča članov društva in o tem obvešča zainteresirano javnost, da v okviru zaščite in varovanja Bleda in njegove okolice pripravlja mnenja in da predlaga občini Bled, da del proračuna nameni projektom, ki bi jih izdelali člani društva,
- v okviru svojih vsebin delovanja svetuje lokalni samoupravi ter zainteresiranim posameznikom in organizacijam,
- organizira članske sestanke društva, predavanja, posvete in se ukvarja z vzgojo mladih,
- omogoča različne oblike medsebojnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in medsebojne
- spodbuja družbeno, kulturno in turistično življenje v društvu,
- pridobiva dotacije in sponzorje za pozitivno materialno finančno poslovanje,
- opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
- izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, posveti, ekskurzijami, publikacijami z namenom širjenja zavesti o varovanju narave in kulturnega okolja Bleda z okolico,
- daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju in zaščito pravic in interesov krajanov,
- ukvarja se z založništvom, publicistično dejavnostjo in organizacijo posvetov,
- vsa dejanja, ki uničujejo naravno in kulturno dediščino kraja, naznani pristojnim inšpekcijskim službam in občinskim organom.
7. člen
Pri svojem delovanju se društvo prostovoljno povezuje z najrazličnejšimi organizacijami na območju občine Bled in širše, kot tudi s tujimi organizacijami s sorodnimi nameni, če njihova dejavnost ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije.
8. člen
Delovanje društva temelji na načelih nepridobitnosti, prostovoljstva in skrbnosti za javno dobro. Za javnost dela v društvu je odgovoren predsednik, za operativne zadeve s tega področja pa član izvršnega odbora (v nadaljevanju; IO), zadolžen za finančne in administrativne zadeve. Javni značaj delovanja se izkazuje z rednim seznanjanjem širše družbe s finančnim stanjem društva, akcijami in drugimi opravljenimi nalogami, z zapisniki sej organov društva in sodelovanjem drugih organizacij in posameznikov na sejah organov društva. Širša javnost je z delovanjem društva seznanjena tudi preko sredstev obveščanja.
II. ČLANSTVO
9. člen
Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki izrazi željo postati član društva in v ta namen da pisno pristopno izjavo, ki sprejme ta statut, se po njem ravna in redno plačuje članarino. Članstvo v društvu je prostovoljno.
10. člen
Člani društva so:
- Redni, z vsemi pravicami in dolžnostmi.
- Častni, ki jih imenuje občni zbor zaradi pomembnih zaslug oziroma aktivnega dela v društvu. Ti so oproščeni vseh dolžnosti do društva.
11. člen
Pravice članov društva so:
- da sodelujejo na občnih zborih in sejah IO društva,
- da volijo in so voljeni v vse organe društva,
- da glasujejo, da dajejo predloge ali pritožbe zoper sklepe organov društva,
- da se udeležujejo društvenih in meddruštvenih akcij, sestankov, posvetov in zborovanj,
- da so deležni ugodnosti pri prejemanju raznih publikacij in se udeležujejo poučnih strokovnih izletov društva.
12. člen
Dolžnosti članov društva so:
- da sodelujejo pri delu organov društva,
- da spoštujejo statut in sklepe organov društva,
- da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničevanju ciljev in delovnega programa društva,
- da so dejavni pri izvajanju programskih smernic društva ter varovanju naravnih in kulturnih vrednot Bleda z okolico,
- da sodelujejo na društvenih in meddruštvenih akcijah,
- da redno plačujejo članarino.
13. člen
Dejavnost društva je neprofitna, dohodek pa mora biti namenjen za izvajanje dejavnosti in nalog društva. Aktivnosti posameznih članov društva praviloma niso plačane, vendar se posameznikom lahko določi nagrada, če gre za kontinuirano delo večjega obsega. O taki nagradi in njeni višini odloča IO. Posameznikom se v zvezi z izvajanjem dejavnosti zveze povrnejo materialni stroški v okviru razpoložljivih finančnih zmožnosti društva. Prosta likvidna sredstva društva se lahko tudi naložijo z namenom ohranjanja ali povečanja njihove vrednosti.
14. člen
Članstvo v društvu preneha:
- s smrtjo,
- z izstopom (pisna ali ustna izstopna izjava podana IO),
- z izključitvijo (grobo kršenje statuta - o izključitvi odloča disciplinska komisija),
- z zaporednim neplačevanjem članarine v obdobju dveh let.
III. ORGANIZACIJA DRUŠTVA
15. člen
Organi društva so:
- Občni zbor
- Izvršni odbor (IO)
- Nadzorni odbor
- Disciplinska komisija
16. člen
OBČNI ZBOR
Občni zbor je najvišji organ društva in se sklicuje najmanj enkrat na leto. Občni zbor je redni ali izredni.
Redni občni zbor se skliče enkrat letno, volilna seja občnega zbora pa na vsaki dve leti. Izredna seja občnega zbora se skliče po potrebi in sicer na podlagi sklepa IO, na pisno zahtevo nadzornega odbora ali na pisno in obrazloženo zahtevo (vsaj 1/3 članov društva).
Izredna seja občnega zbora sklepa samo o stvareh, za katere je sklicana. IO je dolžan sklicati izredno sejo občnega zbora najkasneje v roku enega meseca od dneva, ko je prejel pisno zahtevo. Če tega v roku ne stori, jo lahko takoj skliče predlagatelj iz prvega odstavka tega člena.
Sklic seje občnega zbora, redne ali izredne, mora biti objavljen z dnevnim redom, vabilo pa mora biti članom poslano vsaj 8 dni pred zasedanjem.
17. člen
Občni zbor odloča o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Dnevni red pripravi IO, na sami seji pa se ta lahko dopolni ali spremeni, o čemer odloča večina prisotnih članov.
18. člen
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali pravil društva je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da je prisotna na občnem zboru najmanj polovica članov. Način glasovanja določi občni zbor.
19. člen
Občnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki želijo biti neposredno ali posredno povezani ali seznanjeni z delom društva. Seji lahko prisostvujejo tudi predstavniki drugih podobnih organizacij, sponzorjev, državnih organov, združenj in sredstev javnega obveščanja. Imenovani imajo na občnem zboru pravico sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja in glasovanja.
20. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Po 30 minutah lahko občni zbor veljavno sklepa, če je prisotna tretjina članov. Po 60 minutah je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.
Če tem pogojem ni zadoščeno, po eni uri čakanja predsednik društva preloži sejo občnega zbora. Ponovna seja občnega zbora mora biti izvedena v 15 dneh.
21. člen
Organi občnega zbora društva so:
- delovno predsedstvo, ki obsega predsednika in dva člana
- zapisnikar in dva overitelja zapisnika
- verifikacijska komisija
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, po potrebi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.
22. člen
Občni zbor:
- sklepa o dnevnem redu,
- razpravlja in sklepa o delu in poročilih izvršnega in nadzornega odbora,
- odloča o pritožbah proti sklepom IO ali odločbam disciplinske komisije,
- sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto ter potrjuje zaključni račun za minulo leto,
- sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge splošne akte društva,
- z javnim glasovanjem neposredno voli in razrešuje predsednika in člane IO ter člane nadzornega odbora ter člane disciplinske komisije,
- odloča o prenehanju in združitvi društva,
- odloča o odtujitvi in nakupu nepremičnin,
- določa višino članarine,
- podeljuje priznanja, nagrade in pohvale.
23. člen
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik in overitelja zapisnika.
24. člen
IZVRŠNI ODBOR (IO)
V času med dvema sejama občnega zbora društva vodi delo društva. IO je izvršilni organ občnega zbora in je zadolžen za opravljanje organizacijskih, upravnih, administrativnih in strokovno-tehničnih zadev, ki mu jih naloži občni zbor ali pristojen organ. Za svoje delo IO odgovarja občnemu zboru.
25. člen
IO sestavlja 9 članov, in sicer:
- predsednik IO, ki istočasno predstavlja funkcijo predsednika društva, vodi in organizira delo IO in predstavlja in zastopa društvo. Odgovoren je za delovanje društva izvršnemu odboru v skladu s statutom in pravnim redom RS,
- podpredsednik društva (nadomešča predsednika društva v odsotnosti),
- blagajnik (zadolžen za pravilno finančno poslovanje, izdelavo zaključnega računa in finančnega načrta ter za pridobivanje finančnih sredstev),
- tajnik (zadolžen za kvalitetno in pravilno vodenje administrativnih zadev),
- ostale člane (5) se izvoli po potrebi.
26. člen
Predsednika in člane IO izvoli občni zbor društva z večino glasov prisotnih članov. Mandatna doba predsednika in članov IO je dve leti. IO se konstituira na svoji prvi seji, najkasneje v roku 10 dni po seji občnega zbora. V primeru izpraznjenih mest lahko IO v svojo sestavo kooptira nove člane do naslednje seje občnega zbora.
27. člen
IO vodi delo društva po programu, sprejetem na občnem zboru, poleg tega pa opravlja še naslednje naloge:
- sklicuje občni zbor, pripravi predlog dnevnega reda, poda predlog za delovno predsedstvo in pripravi poročilo o delu,
- sestavlja program dela društva za prihodnje leto in ga predlaga občnemu zboru,
- na prvi seji izvoli člane ostalih komisij,
- skrbi za izvajanje delovnega programa in odloča o finančnem poslovanju,
- organizira in usmerja akcije društva,
- skrbi za arhiv in društveno knjižnico,
- sprejema nove člane v društvo,
- skrbi za stike in sodeluje z drugimi podobnimi društvi in sorodnimi organizacijami.
IO se praviloma sestaja enkrat mesečno, oz. po potrebi, obvezno pa enkrat na tri mesece.
Seje sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Članom se z vabili pošilja predlog dnevnega reda in gradiva. Sklicatelj na sejo lahko vabi tudi predstavnike organizacij, ki so zainteresirani za obravnavani dnevni red.
29. člen
IO lahko sprejema sklepe, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih. Sklepi so obvezni za vse člane društva.
Sestankom IO lahko prisostvuje vsak član društva, vendar nima pravice glasovanja.
30. člen
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor šteje 3 člane. Izvoli jih občni zbor za dobo dveh let. Konstituira se najkasneje v 10 dneh po občnem zboru. Izmed svojih članov izvoli predsednika in določi smernice za svoje delo.
31. člen
Nadzorni odbor spremlja delo IO in njegovih komisij ter nadzira finančno poslovanje. Odgovoren je občnemu zboru društva, kateremu poroča o svojem delu. Delo nadzorni odbor opravlja tako, da njegovi člani po potrebi sodelujejo na sejah organov društva. Nadzorni odbor sprejema sklepe na sejah. Seja je sklepčna, če sta navzoča dva člana.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti v istem obdobju člani drugih organov društva. Na sejah organov društva nimajo pravice glasovanja, lahko pa dajejo pobude in opozarjajo na nepravilnosti.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
32. člen
Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani, ki jih za dobo dveh let imenuje občni zbor društva.
Konstituira se najkasneje v 10 dneh po izvolitvi. Disciplinska komisija vodi disciplinski
postopek in izreka kazni.
Komisija je sklepčna, če sta navzoča dva člana. Sklepe sprejema, če zanj glasujeta vsaj dva
člana. Za svoje delo je odgovorna občnemu zboru.
IV. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
33. člen
Disciplinski postopek se začne na pisno pobudo kateregakoli člana ali organa društva.
Disciplinski postopek je javen, članu, ki je v disciplinskem postopku, pa mora biti omogočen zagovor.
Odločitev v disciplinskem postopku se lahko izreče samo na podlagi ustne obravnave, o kateri je treba voditi zapisnik. Na disciplinsko obravnavo morata biti vabljena tudi član, ki je v disciplinskem postopku, in pobudnik.
Vabilo na disciplinsko obravnavo mora biti članu v postopku in pobudniku vročeno najkasneje osem dni pred obravnavo.
34. člen
Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujša kršitev statuta, pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.
Disciplinska komisija lahko izreče članom naslednje ukrepe:
- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.
Pritožbo na ukrep disciplinske komisije mora član društva pisno posredovati v roku desetih dni od prejema ukrepa na naslov društva. O pritožbah proti ukrepom disciplinske komisije odloča na svojem prvem naslednjem sklicu občni zbor društva kot drugostopenjski organ.
V. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA
35. člen
Dohodki društva so:
- članarina,
- razne dotacije,
- sredstva od zaračunavanja storitev drugim,
- pridobivanje sredstev na podlagi javnih razpisov iz državnega proračuna,
- sponzorstva,
- darila in volila,
- druge dotacije in prihodki.
Društvo gospodari z vsemi finančnimi sredstvi in premoženjem. Premoženje predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem društva upravlja IO, premoženje se lahko nakupi ali odtuji tretjim osebam le na podlagi predloga izvršnega odbora in sklepa občnega odbora.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v okviru programa društva in v skladu z letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme občni zbor.
37. člen
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu z računskimi standardi za društva. Finančno poslovanje se vrši preko žiro računa pooblaščene organizacije.
Vsaka listina, na podlagi katere se opravi kakšno izplačilo z računa društva, mora biti likvidirana s strani pooblaščenega podpisnika.
Podpisniki iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni tudi za podpisovanje nalogov za izplačilo pri organizaciji, ki opravlja plačilni promet. Tudi tu velja, da se plačilni promet lahko opravi, če ustrezni nalog podpiše katerikoli izmed podpisnikov.
38. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščeni član IO.
39. člen
Blagajnik vodi finančno poslovanje društva po pravilniku o materialno finančnem poslovanju. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v b1agajniški knjigi. Blagajnik tekoče poroča o blagajniškem poslovanju IO. Delo blagajnika je javno. Član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Blagajnik mora vsako leto pripraviti zaključni račun in ga predložiti v obravnavo IO. Zaključni račun sprejema občni zbor, podpišeta ga predsednik in blagajnik društva.
VI. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE
40. člen
Zaslužnim, aktivnim in častnim članom društva se za njihove izjemne prispevke podeljujejo pohvale, priznanja in nagrade. Podeljujejo se na predlog IO na občnem zboru. Za oblikovanje pravil za podelitev pohval, priznanj in nagrad je zadolžen IO.
VII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA
41. člen
Društvo preneha delovati s sklepom občnega zbora društva. Za pravnomočnost tega sklepa je potrebno, da je na občnem zboru prisotnih najmanj 3/4 članov.
Društvo preneha delovati :
- po samem zakonu,
- po sklepu občnega zbora sprejetega z 2/3 večino.
42. člen
Če društvo preneha obstajati, preide njegovo premoženje v last društva z imenom:
Društvo za varstvo okolja Bled, Mlinska cesta 3, Bled.
Če to društvo takrat ne obstaja, se premoženje prenese na lokalno skupnost.
43. člen
O prenehanju delovanja društva mora predsednik obvestiti pristojni upravni organ v roku 30 dni, zaradi izbrisa iz registra društev.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
V skladu s tem statutom ima društvo naslednje splošne akte:
- disciplinski pravilnik,
- pravilnik o materialno finančnem poslovanju,
- po potrebi še druge akte.
Predloge pravilnikov in drugih aktov pripravi IO, sprejme pa jih občni zbor.
45. člen
Vse spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov se spreminjajo na enak način in po enakem postopku kot temeljni akt.
46. člen
Ta statut je bil v prečiščenem besedilu sprejet na občnem zboru društva dne 30. 8. 2018 in začne veljati takoj, uporablja pa se z dnem, ko ga potrdi upravni organ, pristojen za upravne notranje zadeve.
Tajnica:
Maja Vrtačnik
Predsednik:
Srečko Kunčič