Mnenje društva o načrtovani izgradnji južne razbremenilne ceste

---

Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico (skrajšano »Spoštujmo Bled«) ne podpira izgradnjo južne razbremenilne ceste
Zastoji, ki nastajajo od izhodu za Bled nastajajo predvsem zato, ker gre celoten promet v smeri Bohinja, Bleda, Pokljuke preko enega odcepa avtoceste in preko enega mostu. Prometni zastoji nastanejo takrat, ko je povpraševanje po prostoru in pretoku večje od dejanske zmogljivosti, to je predvsem v času poletne turistične sezone in ob sončnih vikendih ali ob prireditvah, ki se jih udeleži veliko ljudi.
Največjo krivdo pa poleg splošnega trenda povečanja avtomobilskega prometa (ob tem naj dodatno omenimo še močno povečano število tovornjakov, ki odvažajo posekan les iz Pokljuke in Jelovice, ki ga je napadel lubadar – ta promet bi se lahko bistveno zmanjšal, če bi les transportirali z železnico, kar je ustreznim organom že predlagalo naše društvo) vsekakor nosi napačna politika razvoja blejskega in okoliškega turizma, ki se je iz kvalitetnega počitniškega spremenil v  cenen, izletniški (da posebej ne izpostavljamo dnevnih kopalcev v poletni sezoni, ki se praviloma zastonj kopljejo vse vprek po celotni obali jezera) in množičen, prekomeren turizem. Tak turizem pa ne obremenjuje kraj zgolj s povečanjem prometa z osebnimi avtomobili temveč se poveča tudi transportni promet, saj dnevna menjava gostov za seboj potegne tudi večjo dostavo (npr. nekateri hoteli imajo na nad več deset dostav z kamioni in kombiji, saj večino hrane, kot tudi pranje perila dobavijo ali izvajajo izven občine), kot tudi večjo porabo energije itd.  Taka oblika turizma ekološko najbolj obremenjuje kraj, kar pa si Bled kot naravni bister ne zasluži, stanje narave, predvsem jezera pa opozarja, da tudi več ne prenese.
Društvo se zaveda, da mora Bled sprejeti tudi enodnevne turiste, zato pa mora to ustrezno regulirati ter dostopnost do krajevnih naravnih znamenitosti omejiti za osebni pomet (občini smo predlagali izgradnjo centralnega parkirišča ob blejskem mostu ali ob krožišču ob avtocesti v Lescah in prevoz na Bled z električnim javnim prevozom ipd.)
Povečane avtomobilskega  prometa, tudi  tranzitnega, je rezultat napačne turistične politike, kot tudi  neupoštevanje politike EU glede prometa in ekologije (vse več individualnih obiskov Bleda z osebnimi avtomobili, slabe povezave, počasen javen promet, nepovezan urnik  avtobusi-vlaki ipd.). Zaradi nerazumne politike razvoja prometa so na Bledu vse glasnejše zahteve po konkretnih spremembah prometne politike, ki naj bolj sledi pozitivnim vzorom v drugih evropskih državah. Prometno načrtovanje, ki vključuje razvite sisteme javnega potniškega prometa ter intermodalnost tako v potniškem kot tudi v tovornem prometu, je veliko učinkovitejše  na področju odpravljanja prometnih zastojev, kot tudi zmanjševanja številnih negativnih okoljskih učinkov prometa.
Pri načrtovanju prometa mora tudi na Bledu  imeti  prednost javni prevoz ter pešci, invalidski vozički, kolesarji, šele potem  avtomobili. Avtomobilski promet se žal na nekaterih območjih množičnega turizma razmahnili do tolikšne mere, da je postal škodljiv tudi za samo turistično dejavnost. Na Bledu tega zavedanja žal ni, verjetno tudi zaradi velike dobičkonosnosti parkirišč, ki jo le-ti prinašajo lastnikom.
Velika pokrajinska občutljivost Bleda z okolico, njegove naravnogeografske  značilnosti in svetovne posebnosti zahtevajo še mnogo bolj premišljeno umeščanje novih prometnih poti v prostor, kot v drugih krajih Slovenije. Pri načrtovalcih prometne ureditve Bleda z okolico (v tem kontekstu izpostavljamo le severno in južno razbremenilno cesto) ni zaznati pravega vrednotenja vseh okoljskih učinkov, niti tega, da bi načrtovan  razvoj upošteval osnovne ekosistemske mehanizme ravnovesja (omenimo naj le pozidavo ob severni obvoznici in načrtovano pozidavo ob južni). Društvo na podlagi sodelovanja v teh postopkih prostorskega načrtovanja , ignoriranju pripomb in preozkemu  odločanju o tako pomembnih in daljnosežnih zadevah meni, da je umestitev takih cest v ta enkraten prostor, škodljiva in slabo proučena, ker ne sledi temeljnemu cilju, to je, kakovostna in vitalna pokrajina, ki bo funkcionalno, ekološko in oblikovno uravnotežena. Celoten prometni sistem je treba načrtovati, preurejati in graditi sistematično ter z usklajeno prostorsko politiko, ki upošteva tako geografske, krajinske kot tudi kulturne in druge družbenoekonomske pogoje. Te pa na Bledu žal ni že vrsto let, saj se zadeve načrtujejo in gradijo stihijsko in parcialno.
Glede na naravne danosti je razumljivo, da mora Bled še naprej razvijati turistično dejavnost, a se mora pri tem bolj zavedati tudi negativnih učinkov, ki jih ta dejavnost vnaša na Bled, v ekološko zelo občutljiv prostor. Vplivi prometa, še posebej tistega, ki ga v prostor vnaša masovni turizem so raznovrstni, od različnih emisij, hrupa, onesnaževanja voda, zmanjšanja pestrosti naravnih habitatov, izgube naravne pestrosti, nepovratna izguba rodovitnih zemljišč, in še bi lahko naštevali. Koncept sonaravnega razvoja turizma in prometa mora temeljiti na zahtevi po vzdrževanju eksosistemske stabilnosti in dinamičnega ravnovesja. Bled mora zato slediti  ciljem sonaravnega razvoja turizma, ki temelji na naravnih vrednotah in neagresivnem poseganju v naravo ob hkratnem zagotavljanju dohodka predvsem domačemu prebivalstvo, ob tem pa mora poudarjati svojo naravno in kulturno identiteto.
Ker je Bled postal slovenska, kot tudi evropska ikona eko turizma, društvo pričakuje, da bo  v bodoče z  ekonomskega vidika nujna večja državna in občinska podpora sonaravnim oblikam prometa, zlasti modernizaciji železniškega prometa, javnemu prometu in kolesarjenju. Ne bi smelo zveneti futuristično, da bi npr. do Bleda in Bohinja vozil iz letališča najbolj modern vlak, ki bi zadovoljeval najbolj zahtevne ekološke standarde.
Naj podkrepimo naše razmišljanje z odzivom bralca, ki je  južno razbremenilno cesto komentiral 04.07.2019 na spletu: »Kul. Zdaj se bomo vsi lahko vozili v Bohinj z avti. Kako čudovito ane?! Zrihtite vlak, naj turisti avto pustimo v Lescah in ne bo nobene gneče!«
Naj navedemo nekaj konkretnih razlogov zakaj Društvo  »Spoštujmo Bled« ne podpira izgradnjo južne razbremenilne ceste:

• ker je čim prej potrebno Bledu in Bohinju ter njihovim prebivalcem zagotoviti  hiter in ekološko najbolj sprejemljiv dostop do centralne Slovenije z javnim prevozom (tu je mišljena predvsem železniška povezava oziroma obvoznica), ne pa gradnja razbremenilne ceste mimo vaških zaselkov,
• ker Bled potrebuje tako obvoznico za Bohinj, ki bo imela minimalne negativne vplive na ta enkraten prostor (glede na kvaliteto zemljišča, ki ga bo južna razbremenilna cesta razvrednotila, bi bilo najbolje zgraditi tunel pod celotnim terenom do viadukta Jezernica, oziroma izkoristiti obstoječe ceste (kot npr. neasfaltiranje ceste, ki poteka ob levem bregu Save Bohinjke), kar tudi načelno podpira EU in državna strategija za promet),
• ker so predlagane rešitve zastarele, stare desetletja in ne upoštevajo trendov in modernih tehnologij mobilnosti 21 . stoletja, niti ne evropskih smernic o razvoju prometa,
• ker predlagana razbremenilna cesta ne bo rešila zagat in kolon v sezoni, ki nastajajo ob odcepu iz avtoceste v krožišču v Lescah (ta del ceste je najbolj obremenjen, saj gre ves promet v smeri jugozahoda čez Blejski most. Kot v posmeh, bo poleg  odcepa za igrišče za golf, plastični Dino park ob levem bregu Save Dolinke zrastel še nov kamp),
• ker je bilo desetletja obljubljeno, da bosta  Bled in Bohinj dobila pravo severno ali tudi  južno obvoznico, ki  bo potekala na obrobju Bleda, katera bo tudi omogočila hitrejši dostop do Bohinja, kar seveda tudi pomeni, da se mora obvoznica za Bohinj odcepiti na avtocesti ločeno od dostopa za Bled,
• ker s tem posegom umetno razkosamo in onesnažimo enkraten prostor Bleda med sotočjema obeh Sav in s tem razvrednotimo Bled z okolico, Prešernovo »podobo raja«,
• ker je bila izbira trase nezadostno strokovno premišljena, ni bilo izdelanih več variant, niso bile upoštevane utemeljene pripombe domačinov, niti ne posodobljene v vsem 50 letnem obdobju, niso bile predstavljene domači in tuji stroki (v letu 2019 preko sredstev javnega obveščanja celo očitki ministrice za infrastrukturo, da je občina celo sprejela tak OPN, da gre trasa skozi južni del Mlina, obratno pa je občina zatrjevala, da je to traso njim vsilila država, med domačini so se celo pojavile govorice, da naj bi zemljo ob načrtovani trasi pokupile v špekulativne namene osebe, ki so bile v navezi z lokalno politiko),
• ker je promet v vplivnem območju Blejskega jezera potrebno takoj zmanjšati ali ukiniti s konkretnimi ukrepi, ki jih zahteva Evropska okoljevarstvena zakonodaja in trajnostni turizem (mobilnost, zmanjšati promet z avtomobili, modernizacija železnic, dostop do Bleda z javnim prevozom  ipd.) in ne čakati, da ta problem »reši« čez desetletje južna razbremenilna cesta,
• ker z navedeno razbremenilno cesto  ne rešimo onesnaženja, ki ga povzroča cestni promet, temveč  le »problem« prestavimo na drugo stran hriba Straže - res, da sicer bolj stran od jezera, a vseeno  v krajino in prostor, ki je prav tako enkratna in predstavlja velik potencial za eko turizem,
• ker bodo z  južno razbremenilno cesto vse sprehajalne poti speljane po holmih (Ribenska gora, Dobra Gora, Straža, Kozarca) postale nezanimive (Riklijev koncept), ker bo ta prostor obremenjen s hrupom, ki ga povzroča promet,
• ker so načrtovani novi dostopi na Bled poponoma strokovno neutemeljeni in v nasprotju s stoletno tradicijo (morda to projektant načrtuje zgolj zato, da bo po Cankarjevi cesti na novo speljal kanalizacijo),
• ker bo razbremenilna cesta pogojila tudi njeno ekonomsko opravičljivost, kar bo dodatno povzročilo še več pozidav na območjih ob cesti, tako kot v primeru severne razbremenilne ceste - to je začetek konca turizma Bleda, saj se bo ob novi cesti gradilo, tako kot se že ob severni razbremenilni cesti), Bled dobiva podobo neurejenega predmestju s  trgovskimi objekti kontejnerske gradnje in velikimi parkirišči, pozidujejo se znamenite in nekoč zaščitene ledeniške morene, kmetijska zemlja, izsekavajo sadovnjaki, gozd…
• ker bi (če že) le ločen odcep za pravo južno obvoznico  omogočil, da ne bo prišlo do zastojev, avtomobilski promet proti Bohinju bi se moral odcepil že v Lescah (cesta že zgrajena in gre mimo zgradbe Telemach v Radovljici do križišča za bivšim Tio Lesce, z novim viaduktom bi premostila Savo ter se severozahodno od Sela priključila na obstoječo cesto številka 209 proti Bohinjski Beli - varianta, ko se čim bolj koristi obstoječe ceste, kar je tudi predlagal ing. Franc Maleiner),
• ker bo glede na obstoječ trend prometa in porast množičnega turizma  taka rešitev neučinkovita in ne bo izboljšala stanja Bleda in jezera oziroma prepozno, kot tudi, da so občutno predolgi roki za njeno dokončanje (v načrtih razvojnih programov Slovenije je začetek gradnje te ceste predviden šele leta 2023, njen zaključek pa je predviden šele leta 2031).
• ker država kot lokalna skupnost ne pripravita takega projekta, ki bi ga za zaščito Bleda z okolico in dostopnostjo do Bohinja in TNP,  financirala EU,
• ker je glede zahtevnosti in rizičnosti gradnje in ekonomske upravičenosti problematično dvo-nivojsko krožišče v Betinu, kot tudi ilovnat in močviren teren na zahodni strani Mlina (opravljeno premalo geoloških raziskav),
• ker z razbremenilno lokalno cesto želimo reševati regionalni problem,
• ker bo gradnja trajala vrsto let, promet bo moten, saj se bodo vsa dela izvajala le preko Blejskega mostu tako, da bo promet dodatno moten in oviran (omenimo naj samo zastoje, ko je občasno zaprta cesta pri leškem krožišču zaradi nameščanja  protihrupnih ograj, kako bo šele gradnja take ceste vlivala na turizem in življenje domačinov).

 
Predsednik društva Spoštujmo Bled:
 Srečko Kunčič