MNENJE O JUŽNI OBVONICI - Franc Maleiner univ.dipl.inž.kom.,

Južna obvoznica
Predstavniki občine Bled pripisujejo ustreznim državnim uradom krivdo za v bližnji preteklosti pospešeno (že več desetletno) slabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera, iztočnega potoka Jezernice ter nizvodne Save Bohinjke, predvsem zaradi manjkajoče izgradnje južne blejske obvoznice v smeri Bohinjske doline. Po njihovih »strokovnih« ugotovitvah bo torej kanalizacijsko omrežje Bleda možno dokončno urediti in sanirati šele po izgradnji te obvoznice.
Na podlagi novejših »strokovnih« domnev sta bila pred nekaj leti odkrita kot najhujša krivca za hitro poslabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera predvsem ribištvo ter kmetijstvo, čeprav se v preteklih desetletjih število rib v jezeru ni povečalo, v jezero odtekajoče količine »umazanih« površinskih odtokov iz usihajočih kmetijskih površin pa so se občutno zmanjšale. Pretekli mesec pa se je (kakor naročeno) v »veliko ogorčenje« blejskih strokovnjakov z začasno zaporo dotoka Radovne pojavil še novi dodatni krivec. Kakšno olajšanje, saj so mu lahko takoj obesili krivdo za aktualno hudo cvetenje alg!  
Na Bledu očitno torej ne premorejo gradbenega strokovnjaka, ki bi preprečil tako hudo nesmiselne, nestrokovne, neutemeljene in neodgovorne »strokovne« javne obtožbe ter izgovore.
Glede predvidene izbire trase ter gradnje južne obvoznice želim na kratko podati le nekaj sledečih pripomb.
Vsak izkušeni gradbenik ve, da je za predhodne raziskave, načrtovanje, razpis, pripravo, izgradnjo ter pričetek obratovanja take obvoznice pri nas potrebno časovno obdobje najmanj petih do desetih let. Torej se bodo med tem obdobjem množili in stopnjevali že sedaj pogosti prometnimi zamaški na blejsko/bohinjski vpadnici z edinim cestnim mostom preko Save.
Hitro naraščajočemu turističnemu prometu na Bled in v Bohinjsko dolino se bo torej priključil še obsežen, med gradnjo južne obvoznice nekaj let trajajoči gosti promet s težkimi gradbenimi stroji in tovornimi vozili vzdolž Ljubljanske ceste, ki bo dodatno oviral promet, kakor tudi onesnažil, poškodoval ali uničil tudi vsa za tak gradbeni promet neustrezna cestišča od avtoceste preko obstoječe blejske vpadnice do gradbišča. Za organizacijo gradbišča, dovoze ter odvoze gradbenih in izkopnih materialov itd. bo namreč (na »veliko veselje« vseh udeležencev, še posebno pa vseh blejskih in bohinjskih turistov) na razpolago edino ta, že obstoječa preobremenjena vpadnica.
Zaradi hudo zahtevnih, nevarnih ter težavnih geografskih, topografskih ter hidro/geoloških okoliščin predvidene gradnje tunela in cestišča v neposredni  bližini ter vzdolž južne obale Blejskega jezera, predlagam večji odmik trase obvoznice v smeri struge Save Bohinjke. Predvideno vrtanje in gradnja vodotesnega cestnega tunela v neposredni bližini obrobja ledeniškega alpskega jezera bo namreč izredno zahtevna in draga, kakor tudi vsled geoloških razmer ter topografske lege gladine jezera tudi izredno rizična zadeva.
Domnevam, da so lahko pretežni vzrok zamočvirjenega terena izpod Mlina izcedne vode iz višje ležečega Blejskega jezera. Zatorej bi lahko gradbena dela pri vrtanju tunela, izkopih, gradnji cestišča ter temeljev objektov v neposredni bližini jezera povzročili nekontrolirane zemeljske premike ter omogočili  dodatno propustnost južne brežine ter dna jezera, kakor tudi posledično znatno večje (ali celo katastrofalne) prodore jezerske vode.
Kakor je to pri nas običajno, se bo pri predhodno potrebni izvedbi terenskih ter hidrogeoloških raziskav hudo varčevalo. Za predvideno tehnično in hidrogeološko izredno zahtevno traso se bo kakor običajno (ne glede na strokovno znanje ter  izkušnje) izbral najcenejši izvajalec z »najugodnejšo« ponudbo (beri: z najmanjšim številom vrtin, minimalnim obsegom raziskav itd.), saj za tovrstne škodljive posledice pri nas nihče - tako politično, kaj šele finančno - ne odgovarja. 
Za v bodoče potrebno širjenje zazidalnih površin razpolaga občina Bled samo še z dragocenimi, mirnimi, zelenimi urbanimi površinami na jugovzhodu. Ravno to področje pa želijo sedaj s prometno in hrupno južno obvoznico prečkati, ga prerezati in odrezati od ostalih stanovanjskih površin ter jih tako tudi hudo razvrednotiti.
Vsi prebivalci oziroma lastniki zemljišč na tem področju občine bi izredno pridobili pri spremenjeni, znatno ugodnejši trasi južne obvoznice, ki bi se južno od Lesc odcepila iz obstoječega krožišča na Cesti na jezerca in z viaduktom južno od Šobčevega bajerja premostila Savo. Nova trasa bi nadalje potekala ob ali po obstoječi poti severno iznad Bodešč in Ribna, južno od Sela in se z rondojem zahodno od Sela priključila na obstoječo cesto št. 209 proti Bohinjski Beli. Izgradnja cestnega viadukta preko Save in te na jug pomaknjene trase bo namreč tehnično znatno manj zahtevna in znatno cenejša od predvidene rizične gradnje cestnega tunela in trase vzdolž jezera.  
Med večletno gradnjo obvoznice se bo lahko turistični promet (brez gradbenega prometa) odvijal nemoteno (ter brez poškodb cestišč) skozi Bled in dalje v Bohinjsko dolino. Gradnja južne obvoznice bo torej potekala nemoteno in za turiste popolnoma neopazno. Po izgradnji južne obvoznice pa bo prometno hudo razbremenjen tudi center Bleda, saj bo prometno dostopen preko dveh cestnih mostov na reki Savi in to iz različnih strani jezera. Torej se bo lahko skozi center Bleda končno prepovedal tudi ves tovorni tranzitni promet.
Tudi za turistično stanje in razvoj celotne Bohinjske doline bo ta južna obvoznica brez prometnih zamaškov čez oba savska mostova in mimo Bleda izrednega pomena. Prej ali slej se bodo namreč ustrezno sanirali propadajoči hoteli in turistične naprave v Bohinjskem kotu, kar se bo odražalo tudi na povečani gradnji ter turizmu v Bohinjski dolini.
Žal se bodo zaradi slabo urejene kanalizacije z določenim časovnim zamikom tudi v Bohinju pričeli pojavljati Bledu podobni vse težje obvladljivi ekološki problemi. Dejansko stanje zbiranja, odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda v Bohinju sicer še ni tako »zavoženo« kakor na Bledu, zato sem mnenja, da bi bilo zaenkrat v Bohinju še možno to problematiko relativno ceneno obvladati z izdelavo ustreznega strokovnega koncepta zbiranja, odvoda ter čiščenja komunalnih odpadnih voda.  
Upam torej, da se prebivalci Bohinjske doline ne bodo zgledovali po Bledu in desetletja brezbrižno opazovali naraščajočo ekološko katastrofo ter zgolj krčevito prelagali vso krivdo na druge. Po toči zvoniti je namreč prepozno, predvsem pa izredno drago! Čas bo, da te strokovne probleme začnejo reševati izključno pravi, v praksi izkušeni strokovnjaki.
Tako Bledu kakor tudi Bohinjski dolini bi izredno koristilo medsebojno komunalno politično, predvsem pa strokovno sodelovanje občinskih predstavnikov za uspešno skupno pridobivanje državnih ter evropskih kohezijskih finančnih sredstev. Sedanji ter bodoči stanovalci tega področja Vam bodo za tako sodelovanje hudo hvaležni! Od za Slovenijo namenjenih številnih milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev, smo namreč v preteklih letih (in slabi dve leti pred rokom zapadlosti) žal »uspeli« pridobiti zgolj slabo petino! Pa kaj ko imajo naši odgovorni tudi za ta več kakor beden izkoristek kopico izgovorov in tujih krivcev!
 
Franc Maleiner univ.dipl.inž.kom., Ljubljana
o edit.