V četrtek, 23.julija 2020 so člani društva Spoštujmo Bled in njihovi podporniki  izvedlo akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin na območju Koritnega - bližina mostu  kamp Šobec. V duhu ohranitve pestrosti pokrajine barij in v sodelovanju z širšo slovensko akcijo.
https://www.malabarja-marja.si/o-projektu/
​

Čiščenje obale Blejskega jezera – Poročilo
 
18. 5. 2020 je društvo organiziralo akcijo čiščenja obale Blejskega jezera. Čiščenja obale se je udeležilo 9 članov, ki so pred razvalinam Riklijeve vile izvedli tudi krajši kulturni progam (recitiranje poezije in branje literature,  povezane z naravo in svobodo človeka).
Člani društva so pobrali več kosov  smeti, največ aluminijastih in plastičnih embalaž za pijačo, plastično embalažo za hrano, cigaretne ogorke ipd.
Društvo ugotavlja, da je bilo v primerjavi s preteklimi podobnimi akcijami, maja 2020, obala jezera mnogo bolj čista in urjena kot prej. Temu je pripomogla vsekakor povečana skrb družbe, ki skrbi za čistočo obale, kot tudi manjši obisk turistov zaradi pandemije koronavirusa.
Ugotovitve in predlogi društva glede na izvedeno aktivnost:

• Ob klopcah je potrebno namestiti koše za kadilce, saj večina ogorke meče na tla.
• Ob jezeru je obiskovalcem potrebno zagotoviti javna stranišča, ki bodo odprta  vsaj preko dne, ker drugače potrebo opravijo v naravi , neposredno ob jezeru.
• Sanacija cestišča od »ribiča« do regatnega centra ne poteka v skladu najvišje zaščite jezera in njegovih pritokov, saj se pretirano uničuje ruša,  zasipava vodne vire, kot tudi ne zagotavlja, da umazana voda ob gradbenih posegih, ne bi odtekla v jezero.
• Okoli jezera bi bilo nujno potrebno izdelati muldo oz. obroč, ki bi vso umazano meteorno vodo speljal v kanalizacijo.
• Društvo nasprotuje poseku nekaterih dreves ob obali, saj je iz debla razvidno, da so bila dokaj zdrava.
• Vse bolj se ob obali razraščajo tujerodne rastline, predvsem japonski dresnik.
• Društvo podpira zatravitev  brežin, ki so jih poškodovali turisti, kopalci in ribiči, a družba, ki je to izvedla, bi po našem mnenju morala začasno to območje zaščititi in bolj utrditi, ker je nametana zemlja na več delih že poteptana s strani nevestnih obiskovalcev, ob nalivih pa se ta zemlja tudi spira v jezero.
• Društvo nasprotuje gradnji parkirišč in cest ob neposredni bližini jezera, predlaga tudi namestitev oljnih lovilcev tam , kjer so ta parkirišča nujno potrebna.
• Opazili smo kar nekaj rib, ki so poginile, verjetno tudi zaradi slabše kvalitete jezerske vode.
• Zaradi večje skrbi za zaščito in zdravljenje jezera predlagamo, da se ob obali ne sadijo  rastline, ki zahtevajo dodatno gnojenje, kot tudi, da ribiči ne krmijo ribe za izlov, in da s svojimi rekviziti ne uničujejo obale in rastlinja (šotori in ležalke, ki jih uporabljajo pri ribolovu niso sprejemljive tudi z estetskega vidika).
• Društvo tudi predlaga, da se osebe, ki namerno smetijo okolico jezera in uničujejo naravo, kar vpliva na slabšanje ekološkega stanja, najstrožje kaznuje (ustrezne predpise bi morala učinkovito izvajati inšpekcija in redarska služba).
• Društvo predlaga da se bolj pogosto pobirajo plavajoče vsebine, tako kot pred leti, ko je to dnevno izvajal g. Vrevc iz Želeč. Občasno bi to lahko izvajali tudi člani društva, če bi občina zagotovila čoln in gosto tkano mrežo.

Priloga: Slike
Za Spoštujmo Bled : Srečko Kunčič, pred. društva

Na izlet smo se podali za dva dni v alpsko turistično območje z željo, da vidimo, kako se tam spopadajo z varovanjem okolja in kako oni uravnavajo turistične tokove. Marsikaj smo videli, spoznali in smo trdno odločeni, da bomo še naprej opozarjali na problematiko ohranjanja naravnega okolja, kulturnih vrednot, ki so temelj kvalitetnega življenja domačinov in prijetnega počutja turistov in korektnega sobivanja. Prilagamo fotografije.

ulturna in čistilna akcija 1. marca 2019
Zbrali smo se pred Riklijevo zgradbo, ki jo že leta nemočno opazujemo, kako propada in se pogreza sama vase. Turisti verjetno ne morejo verjeti svojim očem, ko na najboljši lokaciji tako opevanega kraja, zagledajo razvaline. Dobro, da morda ne poznajo zgodbe, da je to hiša snovalca blejskega turizma, ki bi jo mi morali še toliko bolj spoštovati.
Pred to stavbo smo brali različno poezijo in basni. Kljub temu, da nismo imeli množice poslušalcev, nas je grela misel, da smo mogoče milimeter bližje cilju, ko bo stavba končno doživela obnovo.
Nato smo izvedli čistilno akcijo in pobrali smeti na terenu pod gradom in ob jezerski brežini do restavracije Mlino. Z vrečami in rokavicami smo se podali na pot ob jezeru. Napolnili smo 12 vreč s smetmi, kljub temu, da jezero ta hip ni najbolj obiskano. Ob cesti je najbolj čisto, ugotovili pa smo, da so kritična tri področja:
- Na pobočju pod grajsko skalo (predvsem zahodna stran) je veliko smeti, predvsem vinskih in šampanjskih steklenic in kozarcev. V najkrajšem času, bi bilo potrebno to območje dodatno očistiti, ne le zaradi ekoloških razlogov temveč tudi zaradi možnosti samovžiga (odboj sončnih žarkov od steklovine).
- Vzdolž vodne gladine smo našli različne predmete, od spodnjega perila do kolutov ribiških vrvic, da o različnih konzervah in plastični embalaži od pijač ne govorimo.
- Vsaka klopca za počivanje je obdana s cigaretnimi ogorki.
- Ob jezeru je veliko papirja, ki so ga nevestni obiskovalci za seboj pustili ob opravljanju bioloških potreb. Za zaščito in očuvanje jezera bi bilo potrebno s strani pristojnih državnih in občinskih organov, čim prej uveljaviti tak režim, da bi se učinkovito preprečilo kopanje izven urejenih kopališč, prav tako pa bi bilo potrebno zagotoviti večjo dostopnost obiskovalcem jezera do javnih stranišč.
Noč nas je prehitela pri Mlinem, tako da smo očistili območje le med Grajsko plažo in restavracijo Mlino.
Ko bomo akcijo ponovili bi želeli, da se nam pridružite v čim večjem številu.​