Stališče društva Spoštujmo Bled glede izgradnje novega hotela Evropa na Rečici Društvo nasprotuje predlaganim načrtom novega hotela Evropa zaradi naslednjih razlogov: Dopis, ki smo ga poslali na ustrezne naslove:
0 Comments
Pri pripravi navedenega dokumenta Društvo Spoštujmo Bled oz. njen zastopnik Srečko Kunčič ugotavlja, da je predlog premalo ambiciozen, kot tudi premalo konkreten in zavezujoč (metodologija pred vsebino), v zadostni meri ne upošteva novih tehnologij, mobilnosti, kot tudi drugačnega koncepta razvoja turizma, da drugačnega koncepta razvoja po pandemiji niti ne omenjamo. Ker predlog strategije ne vsebuje v zadostni meri konkretnih vsebin, ki bi jih bilo potrebno realizirati v obdobju 10 let, smo predlagali tudi vsebine, ki delno sodijo že v izvedbene načrte. Osnova vsega pa je, že ničkolikokrat poudarjeno, da mora biti izhodišče strategije izračun in koliko "onesnaženja" prenese mikro okolje (določitev omejevalnega okvira) in zaveza vseh deležnikov po ohranitvi, bolj ambiciozno pa, izboljšanju vseh naravnih virov. Celotno besedilo pripomb in predlogov našega društva je na povezavi:
Občinski dokumenti v povezavi s pripravo:
|
občina_bled-odnos_do_dreves.docx_1.11.2020.docx | |
File Size: | 76 kb |
File Type: | docx |
...JE PRIMER STROKOVNO PARCIALNEGA UPRALJANJA Z VODAMI BREZ APLIKATIVNE ZNANOSTI EKOLOŠKEGA INŽENIRSTVA..
natega_-_dr._rismal_2.docx | |
File Size: | 2444 kb |
File Type: | docx |
V noči s petka na soboto 30. 8. 2020 so navkljub izredno slabem vremenu delovali »gostinski lokali« pod nebom. Poslovali so vse do jutranjih ur, ne da bi upoštevali dokaj strogo nacionalno zakonodajo, ki ureja gostinsko dejavnost, še manj občinske odloke, ki določajo uro zaprtja, da predpisov, ki državljanom in občanom zagotavljajo pravico do spanja in miru v nočnem stanju, sploh ne omenjamo.
Sprašujemo se, komu »služi« tak odnos oblasti in inšpekcijskih služb, da ne ukrepajo oziroma da tolerirajo taka početja razgrajaške mladine, ki cesto za hotelom Trst in Ulico narodnih herojev vsak konec vikenda spremenijo v festival rjovenja in razbijanja. Pritožujejo se domačini, katerim je krateno spanje, gostje, ki so prišli na Bled na počitnice, pritožujejo se fizične in pravne oseb, katerim je bila povzročena škoda (polomljene rampe, žlebovi, instalacije, steklenice, plastenke in druge smeti odvržene po vrtovih, travnikih).
Ne moremo reči, da se blejska infrastruktura ne trudi in redno odvaža smeti, ki ležijo vsevprek.
Krajani se ne strinjajo z dejstvom, da se tako stanje stalno dogaja, najbolj ob koncu vikendov, in da se pri tem brez potrebe dodatno obremenjuje služba zadolžena za odvoz smeti, saj je to v posmeh tistim, ki striktno upoštevajo navodila za ravnanje z odpadki. Zaradi toleriranja takega stanja se dodatno troši naš davkoplačevalski denar in posledično tudi dvigajo cene komunalnih storitev.
Zato občani Bleda upravičeno pričakujemo ustrezne ukrepe policije, kot tudi, da bo za zaščito krajanov in okolja naredila svoje tudi občinsko redarstvo, kot tudi varnostno osebje trgovskega centra in lokalov, katerih potencialni gostje so fantje in dekleta, ki se dodatno opijajo na javnih prostorih, strehi trgovskega centra (po domače Gadafi center) in parkirišču, s katerim upravlja občina.
Prepričani smo, da se red da narediti, dokaz je tudi organizacija blejskega strateškega foruma, ko je preko noči na Bledu vladal mir, brez huliganov, ki po navadi razgrajajo do zgodnjih jutranjih (večinoma gre za več ali manj iste izgrednike, po mnenju policije »starih« znancev). Za to srečanje se bo Bled pokazal v najlepši luči, urejen in brez kršitev javnega reda, le na strehi trgovskega centra in po brežini Ulice narodnih herojev, se bo še vedno razkazovala »gostinska« ponudba prejšnje noči.
Ali si res Bled zasluži naziv »Imago paradisi« le takrat, ko je tam protokolaren obisk in povečana prisotnost policije?
Sprašujemo se, komu »služi« tak odnos oblasti in inšpekcijskih služb, da ne ukrepajo oziroma da tolerirajo taka početja razgrajaške mladine, ki cesto za hotelom Trst in Ulico narodnih herojev vsak konec vikenda spremenijo v festival rjovenja in razbijanja. Pritožujejo se domačini, katerim je krateno spanje, gostje, ki so prišli na Bled na počitnice, pritožujejo se fizične in pravne oseb, katerim je bila povzročena škoda (polomljene rampe, žlebovi, instalacije, steklenice, plastenke in druge smeti odvržene po vrtovih, travnikih).
Ne moremo reči, da se blejska infrastruktura ne trudi in redno odvaža smeti, ki ležijo vsevprek.
Krajani se ne strinjajo z dejstvom, da se tako stanje stalno dogaja, najbolj ob koncu vikendov, in da se pri tem brez potrebe dodatno obremenjuje služba zadolžena za odvoz smeti, saj je to v posmeh tistim, ki striktno upoštevajo navodila za ravnanje z odpadki. Zaradi toleriranja takega stanja se dodatno troši naš davkoplačevalski denar in posledično tudi dvigajo cene komunalnih storitev.
Zato občani Bleda upravičeno pričakujemo ustrezne ukrepe policije, kot tudi, da bo za zaščito krajanov in okolja naredila svoje tudi občinsko redarstvo, kot tudi varnostno osebje trgovskega centra in lokalov, katerih potencialni gostje so fantje in dekleta, ki se dodatno opijajo na javnih prostorih, strehi trgovskega centra (po domače Gadafi center) in parkirišču, s katerim upravlja občina.
Prepričani smo, da se red da narediti, dokaz je tudi organizacija blejskega strateškega foruma, ko je preko noči na Bledu vladal mir, brez huliganov, ki po navadi razgrajajo do zgodnjih jutranjih (večinoma gre za več ali manj iste izgrednike, po mnenju policije »starih« znancev). Za to srečanje se bo Bled pokazal v najlepši luči, urejen in brez kršitev javnega reda, le na strehi trgovskega centra in po brežini Ulice narodnih herojev, se bo še vedno razkazovala »gostinska« ponudba prejšnje noči.
Ali si res Bled zasluži naziv »Imago paradisi« le takrat, ko je tam protokolaren obisk in povečana prisotnost policije?
Objavljamo pismo poznavalke dolgoletnega načrtovanja južne razbremenilne ceste, Sonje Dornik.
...
Ali se bo 15. julij 2020 v anale Bleda zapisal kot zgodovinski dan, bo pokazala že bližnja prihodnost. V tem smislu, morda se zdi, da je bitka že dobljena, toda vojna se bo nadaljevala z vsemi pravnimi sredstvi, z namenom, da na koncu pridemo do najboljše možne rešitve za Bled: z vidika trajnostnega razvoja in odgovornosti do naslednjih generacij.
Ja, g. župan, tokrat je » hudič zares vzel šalo«
Sonja Dornik, skrbnica listinske dokumentacije v zadevi CIM - OPPN JRC (1998 – 2020)
celotno besedilo:
...
Ali se bo 15. julij 2020 v anale Bleda zapisal kot zgodovinski dan, bo pokazala že bližnja prihodnost. V tem smislu, morda se zdi, da je bitka že dobljena, toda vojna se bo nadaljevala z vsemi pravnimi sredstvi, z namenom, da na koncu pridemo do najboljše možne rešitve za Bled: z vidika trajnostnega razvoja in odgovornosti do naslednjih generacij.
Ja, g. župan, tokrat je » hudič zares vzel šalo«
Sonja Dornik, skrbnica listinske dokumentacije v zadevi CIM - OPPN JRC (1998 – 2020)
celotno besedilo:
zgodovinski__črn__dan_za_bled.pdf | |
File Size: | 215 kb |
File Type: |
Južna obvoznica
Predstavniki občine Bled pripisujejo ustreznim državnim uradom krivdo za v bližnji preteklosti pospešeno (že več desetletno) slabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera, iztočnega potoka Jezernice ter nizvodne Save Bohinjke, predvsem zaradi manjkajoče izgradnje južne blejske obvoznice v smeri Bohinjske doline. Po njihovih »strokovnih« ugotovitvah bo torej kanalizacijsko omrežje Bleda možno dokončno urediti in sanirati šele po izgradnji te obvoznice.
Na podlagi novejših »strokovnih« domnev sta bila pred nekaj leti odkrita kot najhujša krivca za hitro poslabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera predvsem ribištvo ter kmetijstvo, čeprav se v preteklih desetletjih število rib v jezeru ni povečalo, v jezero odtekajoče količine »umazanih« površinskih odtokov iz usihajočih kmetijskih površin pa so se občutno zmanjšale. Pretekli mesec pa se je (kakor naročeno) v »veliko ogorčenje« blejskih strokovnjakov z začasno zaporo dotoka Radovne pojavil še novi dodatni krivec. Kakšno olajšanje, saj so mu lahko takoj obesili krivdo za aktualno hudo cvetenje alg!
Na Bledu očitno torej ne premorejo gradbenega strokovnjaka, ki bi preprečil tako hudo nesmiselne, nestrokovne, neutemeljene in neodgovorne »strokovne« javne obtožbe ter izgovore.
Glede predvidene izbire trase ter gradnje južne obvoznice želim na kratko podati le nekaj sledečih pripomb.
Vsak izkušeni gradbenik ve, da je za predhodne raziskave, načrtovanje, razpis, pripravo, izgradnjo ter pričetek obratovanja take obvoznice pri nas potrebno časovno obdobje najmanj petih do desetih let. Torej se bodo med tem obdobjem množili in stopnjevali že sedaj pogosti prometnimi zamaški na blejsko/bohinjski vpadnici z edinim cestnim mostom preko Save.
Hitro naraščajočemu turističnemu prometu na Bled in v Bohinjsko dolino se bo torej priključil še obsežen, med gradnjo južne obvoznice nekaj let trajajoči gosti promet s težkimi gradbenimi stroji in tovornimi vozili vzdolž Ljubljanske ceste, ki bo dodatno oviral promet, kakor tudi onesnažil, poškodoval ali uničil tudi vsa za tak gradbeni promet neustrezna cestišča od avtoceste preko obstoječe blejske vpadnice do gradbišča. Za organizacijo gradbišča, dovoze ter odvoze gradbenih in izkopnih materialov itd. bo namreč (na »veliko veselje« vseh udeležencev, še posebno pa vseh blejskih in bohinjskih turistov) na razpolago edino ta, že obstoječa preobremenjena vpadnica.
Zaradi hudo zahtevnih, nevarnih ter težavnih geografskih, topografskih ter hidro/geoloških okoliščin predvidene gradnje tunela in cestišča v neposredni bližini ter vzdolž južne obale Blejskega jezera, predlagam večji odmik trase obvoznice v smeri struge Save Bohinjke. Predvideno vrtanje in gradnja vodotesnega cestnega tunela v neposredni bližini obrobja ledeniškega alpskega jezera bo namreč izredno zahtevna in draga, kakor tudi vsled geoloških razmer ter topografske lege gladine jezera tudi izredno rizična zadeva.
Domnevam, da so lahko pretežni vzrok zamočvirjenega terena izpod Mlina izcedne vode iz višje ležečega Blejskega jezera. Zatorej bi lahko gradbena dela pri vrtanju tunela, izkopih, gradnji cestišča ter temeljev objektov v neposredni bližini jezera povzročili nekontrolirane zemeljske premike ter omogočili dodatno propustnost južne brežine ter dna jezera, kakor tudi posledično znatno večje (ali celo katastrofalne) prodore jezerske vode.
Kakor je to pri nas običajno, se bo pri predhodno potrebni izvedbi terenskih ter hidrogeoloških raziskav hudo varčevalo. Za predvideno tehnično in hidrogeološko izredno zahtevno traso se bo kakor običajno (ne glede na strokovno znanje ter izkušnje) izbral najcenejši izvajalec z »najugodnejšo« ponudbo (beri: z najmanjšim številom vrtin, minimalnim obsegom raziskav itd.), saj za tovrstne škodljive posledice pri nas nihče - tako politično, kaj šele finančno - ne odgovarja.
Za v bodoče potrebno širjenje zazidalnih površin razpolaga občina Bled samo še z dragocenimi, mirnimi, zelenimi urbanimi površinami na jugovzhodu. Ravno to področje pa želijo sedaj s prometno in hrupno južno obvoznico prečkati, ga prerezati in odrezati od ostalih stanovanjskih površin ter jih tako tudi hudo razvrednotiti.
Vsi prebivalci oziroma lastniki zemljišč na tem področju občine bi izredno pridobili pri spremenjeni, znatno ugodnejši trasi južne obvoznice, ki bi se južno od Lesc odcepila iz obstoječega krožišča na Cesti na jezerca in z viaduktom južno od Šobčevega bajerja premostila Savo. Nova trasa bi nadalje potekala ob ali po obstoječi poti severno iznad Bodešč in Ribna, južno od Sela in se z rondojem zahodno od Sela priključila na obstoječo cesto št. 209 proti Bohinjski Beli. Izgradnja cestnega viadukta preko Save in te na jug pomaknjene trase bo namreč tehnično znatno manj zahtevna in znatno cenejša od predvidene rizične gradnje cestnega tunela in trase vzdolž jezera.
Med večletno gradnjo obvoznice se bo lahko turistični promet (brez gradbenega prometa) odvijal nemoteno (ter brez poškodb cestišč) skozi Bled in dalje v Bohinjsko dolino. Gradnja južne obvoznice bo torej potekala nemoteno in za turiste popolnoma neopazno. Po izgradnji južne obvoznice pa bo prometno hudo razbremenjen tudi center Bleda, saj bo prometno dostopen preko dveh cestnih mostov na reki Savi in to iz različnih strani jezera. Torej se bo lahko skozi center Bleda končno prepovedal tudi ves tovorni tranzitni promet.
Tudi za turistično stanje in razvoj celotne Bohinjske doline bo ta južna obvoznica brez prometnih zamaškov čez oba savska mostova in mimo Bleda izrednega pomena. Prej ali slej se bodo namreč ustrezno sanirali propadajoči hoteli in turistične naprave v Bohinjskem kotu, kar se bo odražalo tudi na povečani gradnji ter turizmu v Bohinjski dolini.
Žal se bodo zaradi slabo urejene kanalizacije z določenim časovnim zamikom tudi v Bohinju pričeli pojavljati Bledu podobni vse težje obvladljivi ekološki problemi. Dejansko stanje zbiranja, odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda v Bohinju sicer še ni tako »zavoženo« kakor na Bledu, zato sem mnenja, da bi bilo zaenkrat v Bohinju še možno to problematiko relativno ceneno obvladati z izdelavo ustreznega strokovnega koncepta zbiranja, odvoda ter čiščenja komunalnih odpadnih voda.
Upam torej, da se prebivalci Bohinjske doline ne bodo zgledovali po Bledu in desetletja brezbrižno opazovali naraščajočo ekološko katastrofo ter zgolj krčevito prelagali vso krivdo na druge. Po toči zvoniti je namreč prepozno, predvsem pa izredno drago! Čas bo, da te strokovne probleme začnejo reševati izključno pravi, v praksi izkušeni strokovnjaki.
Tako Bledu kakor tudi Bohinjski dolini bi izredno koristilo medsebojno komunalno politično, predvsem pa strokovno sodelovanje občinskih predstavnikov za uspešno skupno pridobivanje državnih ter evropskih kohezijskih finančnih sredstev. Sedanji ter bodoči stanovalci tega področja Vam bodo za tako sodelovanje hudo hvaležni! Od za Slovenijo namenjenih številnih milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev, smo namreč v preteklih letih (in slabi dve leti pred rokom zapadlosti) žal »uspeli« pridobiti zgolj slabo petino! Pa kaj ko imajo naši odgovorni tudi za ta več kakor beden izkoristek kopico izgovorov in tujih krivcev!
Franc Maleiner univ.dipl.inž.kom., Ljubljana
o edit.
Predstavniki občine Bled pripisujejo ustreznim državnim uradom krivdo za v bližnji preteklosti pospešeno (že več desetletno) slabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera, iztočnega potoka Jezernice ter nizvodne Save Bohinjke, predvsem zaradi manjkajoče izgradnje južne blejske obvoznice v smeri Bohinjske doline. Po njihovih »strokovnih« ugotovitvah bo torej kanalizacijsko omrežje Bleda možno dokončno urediti in sanirati šele po izgradnji te obvoznice.
Na podlagi novejših »strokovnih« domnev sta bila pred nekaj leti odkrita kot najhujša krivca za hitro poslabšanje ekološkega stanja Blejskega jezera predvsem ribištvo ter kmetijstvo, čeprav se v preteklih desetletjih število rib v jezeru ni povečalo, v jezero odtekajoče količine »umazanih« površinskih odtokov iz usihajočih kmetijskih površin pa so se občutno zmanjšale. Pretekli mesec pa se je (kakor naročeno) v »veliko ogorčenje« blejskih strokovnjakov z začasno zaporo dotoka Radovne pojavil še novi dodatni krivec. Kakšno olajšanje, saj so mu lahko takoj obesili krivdo za aktualno hudo cvetenje alg!
Na Bledu očitno torej ne premorejo gradbenega strokovnjaka, ki bi preprečil tako hudo nesmiselne, nestrokovne, neutemeljene in neodgovorne »strokovne« javne obtožbe ter izgovore.
Glede predvidene izbire trase ter gradnje južne obvoznice želim na kratko podati le nekaj sledečih pripomb.
Vsak izkušeni gradbenik ve, da je za predhodne raziskave, načrtovanje, razpis, pripravo, izgradnjo ter pričetek obratovanja take obvoznice pri nas potrebno časovno obdobje najmanj petih do desetih let. Torej se bodo med tem obdobjem množili in stopnjevali že sedaj pogosti prometnimi zamaški na blejsko/bohinjski vpadnici z edinim cestnim mostom preko Save.
Hitro naraščajočemu turističnemu prometu na Bled in v Bohinjsko dolino se bo torej priključil še obsežen, med gradnjo južne obvoznice nekaj let trajajoči gosti promet s težkimi gradbenimi stroji in tovornimi vozili vzdolž Ljubljanske ceste, ki bo dodatno oviral promet, kakor tudi onesnažil, poškodoval ali uničil tudi vsa za tak gradbeni promet neustrezna cestišča od avtoceste preko obstoječe blejske vpadnice do gradbišča. Za organizacijo gradbišča, dovoze ter odvoze gradbenih in izkopnih materialov itd. bo namreč (na »veliko veselje« vseh udeležencev, še posebno pa vseh blejskih in bohinjskih turistov) na razpolago edino ta, že obstoječa preobremenjena vpadnica.
Zaradi hudo zahtevnih, nevarnih ter težavnih geografskih, topografskih ter hidro/geoloških okoliščin predvidene gradnje tunela in cestišča v neposredni bližini ter vzdolž južne obale Blejskega jezera, predlagam večji odmik trase obvoznice v smeri struge Save Bohinjke. Predvideno vrtanje in gradnja vodotesnega cestnega tunela v neposredni bližini obrobja ledeniškega alpskega jezera bo namreč izredno zahtevna in draga, kakor tudi vsled geoloških razmer ter topografske lege gladine jezera tudi izredno rizična zadeva.
Domnevam, da so lahko pretežni vzrok zamočvirjenega terena izpod Mlina izcedne vode iz višje ležečega Blejskega jezera. Zatorej bi lahko gradbena dela pri vrtanju tunela, izkopih, gradnji cestišča ter temeljev objektov v neposredni bližini jezera povzročili nekontrolirane zemeljske premike ter omogočili dodatno propustnost južne brežine ter dna jezera, kakor tudi posledično znatno večje (ali celo katastrofalne) prodore jezerske vode.
Kakor je to pri nas običajno, se bo pri predhodno potrebni izvedbi terenskih ter hidrogeoloških raziskav hudo varčevalo. Za predvideno tehnično in hidrogeološko izredno zahtevno traso se bo kakor običajno (ne glede na strokovno znanje ter izkušnje) izbral najcenejši izvajalec z »najugodnejšo« ponudbo (beri: z najmanjšim številom vrtin, minimalnim obsegom raziskav itd.), saj za tovrstne škodljive posledice pri nas nihče - tako politično, kaj šele finančno - ne odgovarja.
Za v bodoče potrebno širjenje zazidalnih površin razpolaga občina Bled samo še z dragocenimi, mirnimi, zelenimi urbanimi površinami na jugovzhodu. Ravno to področje pa želijo sedaj s prometno in hrupno južno obvoznico prečkati, ga prerezati in odrezati od ostalih stanovanjskih površin ter jih tako tudi hudo razvrednotiti.
Vsi prebivalci oziroma lastniki zemljišč na tem področju občine bi izredno pridobili pri spremenjeni, znatno ugodnejši trasi južne obvoznice, ki bi se južno od Lesc odcepila iz obstoječega krožišča na Cesti na jezerca in z viaduktom južno od Šobčevega bajerja premostila Savo. Nova trasa bi nadalje potekala ob ali po obstoječi poti severno iznad Bodešč in Ribna, južno od Sela in se z rondojem zahodno od Sela priključila na obstoječo cesto št. 209 proti Bohinjski Beli. Izgradnja cestnega viadukta preko Save in te na jug pomaknjene trase bo namreč tehnično znatno manj zahtevna in znatno cenejša od predvidene rizične gradnje cestnega tunela in trase vzdolž jezera.
Med večletno gradnjo obvoznice se bo lahko turistični promet (brez gradbenega prometa) odvijal nemoteno (ter brez poškodb cestišč) skozi Bled in dalje v Bohinjsko dolino. Gradnja južne obvoznice bo torej potekala nemoteno in za turiste popolnoma neopazno. Po izgradnji južne obvoznice pa bo prometno hudo razbremenjen tudi center Bleda, saj bo prometno dostopen preko dveh cestnih mostov na reki Savi in to iz različnih strani jezera. Torej se bo lahko skozi center Bleda končno prepovedal tudi ves tovorni tranzitni promet.
Tudi za turistično stanje in razvoj celotne Bohinjske doline bo ta južna obvoznica brez prometnih zamaškov čez oba savska mostova in mimo Bleda izrednega pomena. Prej ali slej se bodo namreč ustrezno sanirali propadajoči hoteli in turistične naprave v Bohinjskem kotu, kar se bo odražalo tudi na povečani gradnji ter turizmu v Bohinjski dolini.
Žal se bodo zaradi slabo urejene kanalizacije z določenim časovnim zamikom tudi v Bohinju pričeli pojavljati Bledu podobni vse težje obvladljivi ekološki problemi. Dejansko stanje zbiranja, odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda v Bohinju sicer še ni tako »zavoženo« kakor na Bledu, zato sem mnenja, da bi bilo zaenkrat v Bohinju še možno to problematiko relativno ceneno obvladati z izdelavo ustreznega strokovnega koncepta zbiranja, odvoda ter čiščenja komunalnih odpadnih voda.
Upam torej, da se prebivalci Bohinjske doline ne bodo zgledovali po Bledu in desetletja brezbrižno opazovali naraščajočo ekološko katastrofo ter zgolj krčevito prelagali vso krivdo na druge. Po toči zvoniti je namreč prepozno, predvsem pa izredno drago! Čas bo, da te strokovne probleme začnejo reševati izključno pravi, v praksi izkušeni strokovnjaki.
Tako Bledu kakor tudi Bohinjski dolini bi izredno koristilo medsebojno komunalno politično, predvsem pa strokovno sodelovanje občinskih predstavnikov za uspešno skupno pridobivanje državnih ter evropskih kohezijskih finančnih sredstev. Sedanji ter bodoči stanovalci tega področja Vam bodo za tako sodelovanje hudo hvaležni! Od za Slovenijo namenjenih številnih milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev, smo namreč v preteklih letih (in slabi dve leti pred rokom zapadlosti) žal »uspeli« pridobiti zgolj slabo petino! Pa kaj ko imajo naši odgovorni tudi za ta več kakor beden izkoristek kopico izgovorov in tujih krivcev!
Franc Maleiner univ.dipl.inž.kom., Ljubljana
o edit.